Med najpogostejšimi težavami sta prehlad in gripa, ki sta virusni okužbi s podobnimi simptomi, zato ju je včasih težko ločiti. Načeloma gre pri prehladu za blago obolenje, medtem ko se gripa pogosto pojavi s sistemskimi znaki. Virusi obeh se prenašajo kapljično, kar pomeni, da se bolezen lahko širi s kihanjem, kašljanjem pa tudi z neposrednim stikom ali prek okuženih površin. Pri preprečevanju je zlasti pomembno, da okrepimo imunski sistem in upoštevamo higienske ukrepe, s katerimi zaščitimo sebe in druge.
Prehlad
V jesenskih in zimskih mesecih je najpogostejši vzrok obolenj dihal prehlad. Povzročajo ga številni virusi, zato človek proti prehladu ne more razviti odpornosti. Gre za okužbo, ki navadno poteka z blagimi simptomi, telesna temperatura je redko povišana. Simptomi se navadno pojavijo postopoma, najprej z bolečino v žrelu in bolečim požiranjem, sledijo zamašen nos, izcedek iz nosu in kašelj. Znaki pri blagih okužbah trajajo od dva do tri dni, najpogosteje pa od pet do deset.
Gripa
Gripa se najpogosteje pojavlja sezonsko – pri nas običajno od decembra do marca. Značilen je nenaden pojav bolezenskih znakov. Sistemski znaki so utrujenost, glavobol, visoka vročina, kašelj, bolečine v mišicah, slabost in slabši apetit. Pri hujših oblikah se jim pridruži še huda izčrpanost. Gripo spremljajo zamašen nos in izcedek iz nosu ter boleče žrelo. Kašelj je sprva suh, nato se spremeni v produktivnega. Simptomi navadno izginejo v nekaj dneh, kašelj in slabost pa lahko vztrajata dva tedna. Virusi poškodujejo sluznico dihal in olajšajo pot bakterijam v tkivo, zato se kot zaplet lahko pojavijo bakterijska vnetja. Zapleti so najpogostejši pri najbolj ogroženih skupinah: otrocih, starejših s kroničnimi srčnimi boleznimi in boleznimi dihal, nosečnicah in imunsko oslabljenih. Gripo povzročajo trije tipi virusov influence, zato je mogoče preventivno cepljenje. Pri zdravih odraslih lahko prepreči od 70 do 90 odstotkov okužb. Najprimernejši čas zanj je pred začetkom sezone gripe. Posebno priporočljiv je za tiste z večjim tveganjem za resne zaplete, predvsem ljudi s kroničnimi boleznimi, oskrbovance v domovih za ostarele, nosečnice in majhne otroke.
Higienski ukrepi
Bistvenega pomena pri preprečevanju okužb sta upoštevanje preprostih higienskih ukrepov in okrepitev odpornosti oz. imunskega sistema. S preprostimi higienskimi ukrepi lahko sebe in druge zaščitimo pred okužbo. Pri tem je pomembno redno umivanje rok z milom in toplo vodo, zlasti kadar smo v stiku z obolelo osebo. Priporočljiva je uporaba papirnatih robčkov, ki jih po uporabi zavržemo. Izogibamo se javnih, zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi. Pomembno je dihanje skozi nos, ki je odličen filter za viruse, hkrati pa ogreje zrak na začetku dihalne poti.
Povečanje odpornosti
Naše telo je nenehno pod vplivom mikrobov, pred katerimi se telo brani z imunskim sistemom. Zlasti v zimskih mesecih je ta zaradi različnih vzrokov pogosto nekoliko oslabljen, zato je izredno pomembno zdravo življenje, ki ga okrepi. K temu najbolj pripomorejo uravnotežena prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave – predvsem vitamina C (kivi, limone, pomaranče, špinača, brokoli, paprika), redna telesna aktivnost, preživljanje časa na svežem zraku, pitje dovolj tekočin ter dovolj spanja in izogibanje stresu. Izogibati se je treba razvadam, kot sta pitje alkohola in kajenje, ki imunski sistem oslabita.
Zdravljenje
Prehlad in gripa sta virusni okužbi, zato ju zdravimo simptomatsko, kar pomeni, da samega vzroka ne moremo pozdraviti, lahko pa zdravimo simptome, ki se pojavijo pri obolenju. Piti moramo zadosti tekočin, zlasti vode in čaja, čim več počivati ter se izogibati naporom. Zdravljenje simptomov je najbolj uspešno, če začnemo dovolj zgodaj. Težave pri vnetem žrelu in bolečinah pri požiranju blažimo z antiseptiki, ki pomagajo pri zdravljenju blagih okužb. Nekaterim so dodani lokalni anestetiki, ki nekoliko ublažijo bolečine in olajšajo požiranje. Povišano telesno temperaturo je smiselno zniževati le pri hudi izčrpanosti, saj se naše telo z njo bojuje proti okužbi.
Kašelj, ki je pogost spremljevalec virusnih obolenj, se lahko pojavlja v dveh oblikah. Pri produktivnem kašlju nastaja v dihalnih poteh preveč sluzi. Zdravimo ga z zdravili za izkašljevanje, ki pomagajo razredčiti sluz, da jo laže izločimo. Pri drugi obliki kašlja, ki je suh in dražeč, sluz ne nastaja, kašelj pa se zaradi lokalnega draženja pojavlja v napadih, ki se pogosti zlasti ponoči. Zdravimo ga z zdravili za pomiritev kašlja.
Zamašen nos, ki mu sledi izcedek iz nosu, je posledica razširitve krvnih žil v sluznici nosu, kar povzroči otekanje sluznice in povečano nastajanje sluzi. Pri omenjenih težavah si lahko pomagamo s pripravki, ki ožijo žile v sluznici ter tako zmanjšajo proizvodnjo sluzi. Pomembno je poudariti, da je uporaba omenjenih zdravil omejena na nekaj dni uporabe, sicer lahko poškodujejo sluznico.
Obisk zdravnika
Občasno lahko prehladu ali gripi sledijo zapleti, ki terjajo obisk zdravnika. Pri bolečinah v prsnem košu in težkem dihanju, zmedenosti ob dehidraciji ali hudi izčrpanosti ter poslabšanju kronične bolezni je treba poiskati pomoč. Obisk zdravnika je priporočljiv tudi, ko simptomi virusnega obolenja trajajo več kot deset dni, če je izloček kašlja zelenkast ali krvavkast ter pri bolečinah v predelu obnosnih votlin ali v ušesih. Pri prehladu ali gripi so namreč možni zapleti, kot sta vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa, a tudi bakterijska pljučnica.
Mateja Tiselj, dr. med.
