Ohranjajo zdravje in mladostnost

Antioksidanti imajo številne pozitivne učinke na naš organizem, hkrati pa zmanjšujejo tveganje za številna obolenja, kot so sladkorna bolezen, artritis, revma, astma, bolezni srca in ožilja, parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, kožne bolezni in tudi depresija. Delno jih organizem proizvede sam, večinoma pa jih v telo vnašamo s hrano. Zato je redno uživanje živil, bogatih z vitamini in minerali oziroma antioksidanti, tudi eden od najboljših načinov za ohranjanje vitalnosti, mladostnega videza in dobrega počutja, pravijo strokovnjaki.

Antioksidante najdemo v raznovrstnih živilih, največ jih je v svežem sadju in zelenjavi, še posebno v tisti, ki je rumene, oranžne, rdeče, vijoličaste ali modre barve.

Varuhi organizma

Antioksidantom radi rečemo tudi lovilci prostih radikalov, ki našemu organizmu škodijo in povzročajo oksidativni stres. Prosti radikali pospešujejo staranje kože, slabijo imunski sistem, zmanjšujejo telesno sposobnost in vplivajo na živčni sistem.

Vloga antioksidantov je ščititi telo pred oksidacijo, ki jo povzročajo prosti radikali, ki so za človeške celice nevarni. Rakotvorne in druge spremembe oz. mutacije lahko nastanejo kot posledica oksidativnih poškodb DNK, ki jih povzročajo prosti radikali; slednji nastajajo pri škodljivem stranskem učinku aerobnega metabolizma, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Rastlinske in živalske celice se branijo proti tem učinkom z razvojem antioksidantov, da bi ulovile ali zadušile proste radikale in s tem ustavile njihove škodljive reakcije. Antioksidanti imajo torej na ta način pomembno vlogo pri obrambi organizma proti kardiovaskularnim boleznim, določenim vrstam (epitelnega) raka, artritisa in astme. Antioksidanti vključujejo vitamin E, karotene, vitamin C in določene fitokemijske snovi, ki so povezane z zmanjševanjem tveganja za kronične bolezni kot npr. rak, osteoporoza in bolezni srca. Vključujejo glukozinolate in fenolne sestavine, kot npr. flavonoide, ki so zelo učinkoviti antioksidanti.«

Francoski paradoks

Rastlinski fenol z antioksidativnimi učinki, to pomeni, da nevtralizira za celice nevarne proste radikale, ki v telesu nastajajo tudi zaradi izpostavljenosti konzervansom, onesnaženemu zraku, cigaretnemu dimu, alkoholu, sevanju, stresu in drugim škodljivim dejavnikom, je tudi resveratrol. Najdemo ga v le nekaj rastlinah, od tistih, namenjenih prehrani, na primer v rdečem grozdju in arašidih. Kot je pred časom za našo prilogo Na zdravje povedal prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, je resveratol postal popularen, ko so odkrili zdravstvene koristi pitja rdečega vina – tako imenovani francoski paradoks. Gre za opažanje, da Francozi v primerjavi z drugimi narodi pojedo relativno veliko živalskih maščob, pa kljub temu nimajo pogostih srčno-žilnih bolezni, ker pijejo rdeče vino. »Za ta pojav so zaslužni rastlinski fenoli. Med številnimi rastlinskimi fenoli, ki so v rdečem vinu, je le resveratrol zelo poseben in ga ne najdemo skoraj nikjer drugje, zato so raziskovalci posumili, da ima prav ta največje zasluge za francoski paradoks. Danes vemo, da je zanj zaslužna kombinacija zaužitih rastlinskih fenolov, h kateri resveratrol prispeva le majhen del, saj ga je v vinu zelo malo. Je pa ta popularnost zagnala vrsto raziskav, ki so ugotovile njegove številne koristne učinke, za katere pa so potrebni večji odmerki. Za večino koristnih učinkov ga moramo zaužiti vsaj 100 miligramov, v litru vina pa ga je manj kot 15 miligramov. Raziskave na miškah so pokazale, da bi lahko ščitil tudi pred nekaterimi vrstami raka, vendar je za takšne trditve še preuranjeno,« je pojasnil Kreft in še, da je antioksidativni učinek resveratrola osnova, ki je za zdravje koristna v nadaljevanju, ko je zaradi njega v telesu manj vnetnih procesov, manj ateroskleroze in srčno-žilnih zapletov, manj rakavih sprememb in manj sladkorne bolezni. »Klinične raziskave so pokazale, da resveratrol pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 poveča odzivnost telesa na inzulin. Učinek ni zelo specifičen, saj podobne koristi kaže tudi drug antioksidant, ki smo ga razvili na ljubljanski fakulteti za farmacijo, to je izvleček iz lesa kočevske bele jelke. Veliko obetajo tudi raziskave, ki kažejo, da resveratrol aktivira sirtuinski oziroma encimski sistem v človeškem telesu in tako zavira proces staranja. Iz vseh teh raziskav lahko sklepamo, komu bi resveratrol lahko koristil, ne moremo pa narediti strokovnih priporočil.«

A, C, E

Eden najpomembnejših antioksidantov je vitamin C, ki pozitivno vpliva na imunski sistem, uravnava raven sladkorja v krvi ter preprečuje kopičenje holesterola v žilnih stenah, izboljšuje delovanje pljuč in črevesja, ščiti kolagenska vlakna in oči ter pomaga nižati stres. Vitamin C vsebujejo vse vrste citrusov: limone, pomaranče, mandarine, grenivke. Veliko ga je tudi v jagodah, kiviju in v večini koščičastega sadja. Z njim je bogata tudi zelena listnata zelenjava, veliko ga je v cvetači, brokoliju, paradižniku, papriki, grahu in krompirju. Telesu zelo koristen je vitamin E, ki je pomemben pri celični presnovi in preprečuje staranje tkiva oziroma celic ter njihovo odmiranje. Največ ga je v hladno stiskanih rastlinskih oljih, oreščkih, stročnicah, špinači, otrobih in žitih.

Tudi vitamin A je nujen za normalno delovanje organizma. Predstopnja vitamina A je betakaroten, snov iz skupine karotenoidov. Največ ga najdemo v oranžnem ali rumenem sadju in zelenjavi (korenje, paradižnik) in tudi v jajcih in ribjem olju. Vitamin A je nujen za razvoj zarodka, za normalne reproduktivne funkcije, za zaznavo svetlobe in barv ter razvoj kosti. Kot antioksidant povečuje odpornost in pomaga pri težavah s kožo. Vitamini iz skupine C so topni v vodi in se zato presnavljajo hitreje kot tisti iz skupin A in E, ki so topni v maščobah. Slednji v telesu ostanejo dlje, zalogo vitaminov skupine C pa je treba redno obnavljati.

Eden od pomembnejših antioksidantov je tudi selen, ki pomaga pri pravilnem delovanju ščitnice, ščiti jetra, varuje pred zunanjimi okoljskimi vplivi ter ščiti pred srčnimi obolenji. Največ ga je v žitaricah, ribah in morskih sadežih, jajcih, mesu ter mleku.