Ohranimo zdravo hrbtenico

Vsak zdrav človek se rodi s potencialom za razvoj idealnih gibalnih vzorcev, a naš poznejši način življenja, premalo gibanja, napačno dvigovanje bremen, z leti tudi neizbežen upad mišične mase itd. tlakujejo pot v bolečine. O tem, kako čim dlje ohraniti zdravo hrbtenico, smo se pogovarjali z Blanko Koščak Tivadar, diplomirano fizioterapevtko, magistrico vzgoje in menedžmenta v zdravju iz fizioterapije Mediko, ki temelj zdrave hrbtenice po lastnih raziskavah vidi v redni telesni dejavnosti: »Ta pozitivno vpliva na krepitev vzdržljivosti mišic trupa in primerno raztegljivost stegenskih mišic, to pa zmanjšuje pojav bolečine v križu.«

Primerni so skoraj vsi športi, seveda ob pravilnem izvajanju, pravi, še posebno pa pilates, ki se »zagotovo zelo intenzivno posveča stabilizacijskim mišicam in bi moral biti podlaga vsem športom. Pri tem nimam v mislih le stabilnosti v ledveno-križnem delu, temveč tudi usklajeno delo in stabilnost v vratni hrbtenici, mišicah nog itn. Naše telo deluje kot celota,« pravi sogovornica, ki opozarja tudi na primerno držo v vsakdanjem življenju: »Ta zagotavlja ravnovesje telesa v gibanju (dinamično ravnovesje) in mirovanju (statično ravnovesje). Vzdrževanje dobre drže je kompleksni sistem, ki ga omogoča delovanje mišično-skeletnega in živčnega sistema v povezavi z okoljem, podporno ploskvijo, težnostjo in vidljivostjo. Dinamično ravnovesje omogočajo stabilizacijske mišice, ki hrbtenici zagotavljajo čvrstost in jo varujejo pred poškodbami.«

Torbe ne nosimo na eni rami

Za kakovostni razvoj otrok in mladostnikov in kakovostno življenje v poznejših obdobjih je torej nujno vključiti več ustrezne telesne dejavnosti, nadaljuje sogovornica, in to tako v šolskih in obšolskih dejavnosti kot v prostem času. Pri tem ne moremo mimo tematike, ki pomembno vpliva na razvoj šolajočih se – teža in prenašanje šolske torbe. Te so, vemo, vse težje, otroci jih nosijo/vlečejo vsak dan več let, zato ni vseeno, kako to počnejo, povrhu pa je več študij dokazalo povezanost bolečine v križu pri otrocih in mladostnikih in mase šolskih torb: »Ta v velikem odstotku presega 15 odstotkov telesne mase otroka, kar je po nekaterih študijah maksimalna obremenitev, ki je še sprejemljiva zanje, ob predpostavki, da čas nošenja ne traja dlje kot 20 minut. Načeloma stroka priporoča težo največ 10 odstotkov telesne teže. Nošnja torbe spremeni obremenjenost telesa, poveča se upogib v vratu, zgornji del telesa in ramena se nagnejo nekoliko naprej, premakne se težišče telesa. Nikakor ni primerno nošenje šolske torbe le na eni strani, saj povzroči nagnjenost telesa na stran in je pogosto vzrok za bolečino v križu,« pravi strokovnjakinja, ki meni, da je nošenje torbe na obeh ramenih s primernimi naramnicami primerneje kot enostransko vlečenje.

Največ dve uri sedenja na dan

Če težkim torbam dodamo podatek, da telesna zmogljivost mladostnikov s starostjo upada in da približno 80 odstotkov otrok in mladostnikov ne dosega minimalne priporočene zmerne do intenzivne vadbe vsaj 60 minut na dan, ne presenečajo skrb vzbujajoče številke, ki jih navaja sogovornica: »Bolečina v hrbtenici pri dekletih močno narašča v obdobju med 10. in 12. letom, v obdobju med 13. in 16. letom doseže skoraj 78 odstotkov. V prvem starostnem obdobju (6–9 let) zaznavajo dekleta več bolečin v vratu, pozneje pa imajo več bolečin v spodnjem delu hrbta. V starosti med 13. in 16. letom jo zaznavajo kar trikrat pogosteje kot med 6. in 9.« Podobno je pri fantih.
Pa še to, s starostjo se povečuje stopnja debelosti in se manjša telesna dejavnost, skoraj vsak peti mladostnik v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju (sedenje v šoli, branje, gledanje televizije, igranje videoigric, uporaba računalnika). Koščak Tivadarjeva pravi, da bi bilo treba sedeči način življenja zmanjšati na največ dve uri na dan. Potrudimo se, hrbtenica nam bo hvaležna!