Najpogostejša odvisnost v Sloveniji je odvisnost od alkohola, ki pa je v naši kulturi nekako sprejemljiva in ljudje ukrepajo šele tedaj, ko postane pivec alkoholnih pijač nemogoč za okolico. Tudi sicer bi lahko rekli, da je to najpogostejša odvisnost v celotni EU in zahodni civilizaciji. V zadnjih letih pa so postale popularne nove droge, ki jih naredijo v skritih kemičnih laboratorijih, najbolj znana iz te skupine je ekstazi. Danes imamo vrsto novih drog, za katere je značilno, da so poceni, lahko dosegljive in pisane na kožo sodobnemu človeku, predvsem pa cenejše kot pivo in vino. A niso brez nevarnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je nacionalna informacijska točka za droge, vsak dan prek sistema zgodnjega obveščanja dobivamo informacije iz preostalih članic EU o novih drogah, zastrupitvah in smrtih, ki so nastale kot posledica uporabe novih drog. Velike težave so tudi na urgenci ob sprejemu oseb, ki so se zastrupile z novimi drogami, saj imajo zdravniki težave s pravilnim ukrepanjem. Nove droge niso različne samo po kemijski sestavi, ampak tudi po posledicah, ki jih povzročajo, zato je težko klinično obvladovati nenadne zdravstvene težave, ki jih ima oseba, zastrupljena z novimi drogami,« pojasni Milan Krek, vodja nacionalne informacijske točke za droge na NIJZ. Najpogostejša prepovedana droga pri nas je kanabis.
Programi pomoči
Največja težava bolezni zasvojenosti je izključevanje zasvojenih iz družbe, posledica tega so slabša izobrazba, brezposelnost, nemogoče razmere za bivanje, brezdomstvo, večja obolevnost in prezgodnja umrljivost. Zato so izjemno pomembni raznovrstni programi pomoči, zdravljenja in rehabilitacije, poudarjajo na NIJZ: »V Sloveniji imamo kar dobro razvito mrežo programov pomoči, prizadevati pa si moramo, da bodo ti kakovostni in dobro dostopni. Samo skupno in sočasno delovanje različnih pristopov daje ustrezne rezultate, zato je pomembno povezovanje med različnimi programi in njihovo medsebojno dopolnjevanje,« pravi Marijana Kašnik z NIJZ in pojasni, da izkušnje doma in v tujini kažejo, da je s kakovostno in učinkovito preventivo mogoče storiti največ pri preprečevanju in zmanjševanju težav, povezanih z zasvojenostjo; učinkovita preventiva namreč zmanjšuje potrebe po zdravljenju in socialni obravnavi ter spremljajoče posledice, kot so kriminal, nasilje in stiske, število nepotrebnih smrti, zmanjšuje stroške za zdravljenje posledic, na primer duševnih motenj in poškodb, manj je tudi urgentnih stanj in podobno.
Čeprav vemo, da prekomerno pitje alkohola vodi v odvisnost, to spoznanje le počasi dobiva domovinsko pravico med Slovenci, pravi Milan Krek. Foto: shutterstock.com
Odvisnosti
sprva ne opazijo
»Pomembno je, da se preventiva sistemsko izvaja v vseh življenjskih obdobjih, v obdobju otroštva in mladostništva je ključni pristop razvijanje in krepitev osebnih, medosebnih in življenjskih veščin. Ne le znanje in informacije, pomembne so tudi veščine in spretnosti, ki posamezniku pomagajo, da se uspešno sooča z zahtevami in izzivi vsakdanjega življenja. Pri tem smo pomembni vsi, ne le na primer družina, vrtec in šola. Lokalne skupnosti in država v sodelovanju s strokovnjaki lahko mnogo pripomorejo k ustvarjanju razmer, ki bodo bolj prijazne do ljudi. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam prebivalstva. In, ne nazadnje, različne potrebe zahtevajo različne pristope. Kot poudarja letošnja poslanica dneva boja proti odvisnosti – poleg preventive so pomembni tudi programi, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči, zdravljenjem, rehabilitacijo in reintegracijo zasvojenih,« pojasni Kašnikova.
»Odvisnost ni zavedna bolezen. Ljudje počasi drsijo vanjo in tega niti ne opazijo, zato je trditev, da je vsak sam kriv, da je odvisen, na trhlih nogah,« spomni Krek: »Odvisnost mnogi opazijo šele tedaj, ko imajo težave, denimo abstinenčno krizo in vse druge, ki se pridružijo. Tedaj je običajno prepozno, da bi se brez pomoči izvili iz njenega objema. Tudi svojci, ki so jim zelo blizu, razvoja te bolezni mnogokrat ne opazijo, kajti spremembe nastajajo počasi, in da se ne bi izvedelo, jo uporabniki drog pozneje, ko se razvije, zelo dolgo skrbno skrivajo, pri tem pa uporabljajo različne manipulacije. Nekaj časa se poskušajo pozdraviti sami, nato se nekateri vdajo v usodo in nadaljujejo ter končajo v prezgodnji smrti, drugi pa vztrajno iščejo pomoč, in to se jim običajno obrestuje,« pojasni sogovornik in dodaja, da je bolezen odvisnosti ozdravljiva, a ne vedno. Popolnoma se pozdravi okoli tretjina oseb, toliko jih ima kronično bolezen odvisnosti, ki jo bolj ali manj uspešno obvladujejo in se soočajo z njenimi vnovičnimi zagoni, tretjina pa se ne more pozdraviti niti začasno, vse življenje ostanejo odvisni. »Ljudje še premalo vedo, kako resno obolenje je odvisnost, zato tudi podcenjujejo nevarnosti za njen nastanek. Vsi prebivalci Slovenije vemo, da prekomerno pitje alkohola vodi v odvisnost, a to spoznanje kljub temu med Slovenci le počasi dobiva domovinsko pravico.«
Vse več odvisnosti Poleg znanih in precej razširjenih odvisnosti, denimo od alkohola, cigarete, droge, je v zadnjem času vse več drugih odvisnosti, na primer od iger na srečo, od računalnika, dela, tudi motnje prehranjevanja itd., ki v širši družbi niso toliko vidne, a so kljub temu precej razširjene in za odvisnike prav tako pogubne. |