Koliko dopusta kdo potrebuje, je povsem odvisno od posameznika in njegovega življenjskega sloga. Kot pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije, ljudje namreč zelo različno doživljamo svoje delo in vsakodnevne obremenitve, tako se razlikuje tudi naša potreba po oddihu in spremembi rutine: »Na splošno pa velja, da znajo ljudje, ki so bolj zadovoljni s svojim življenjem, tudi bolj učinkovito izkoristiti proste dni, ne glede na to, koliko jih imajo.
Tudi v dopustu je namreč treba najti zadovoljstvo, drugače je lahko tudi ta le še dodatni vir stresa in izčrpanosti.« Izdelajmo si načrt Na dopust se odpravljamo organizirano: če menimo, da nam bodo misli neprenehoma uhajale na delovno mesto, se zavestno pripravimo na prihajajoče proste dni in si izdelamo seznam želja in pričakovanj. Pripravimo si načrt, kako bomo cilje uresničili, in si tako pomagamo do dobrega razpoloženja. Enako storimo, če ugotavljamo, da se malodušje loteva našega bližnjega, opozarja dr. Poljak Lukekova: »Prav je, da drugega opozorimo in mu pomagamo. Kot sem že večkrat poudarila, je najpomembnejše, da si v prostih dneh ustvarjamo čim več priložnosti za nove izkušnje. Lahko skupaj z družino poskusimo nov šport, novo kuhinjo itd. ali pa sami sebi na dopustu privoščimo dan zase in si uresničimo nekaj, kar smo si že dolgo želeli ali kar smo včasih počeli, pa smo zanemarili.
Pri delovnih obveznostih je prav, da se ne počutimo krive, če se ne moremo popolnoma izklopiti. Dobro je, če si naredimo urnik, kdaj pregledujemo elektronsko pošto in kdaj odgovarjamo na službene klice, če bomo na dopustu dosegljivi za sodelavce. Z vnaprej določenim urnikom bomo sebi omogočili odklop brez občutka slabe vesti, dru- žinskim članom prizanesli z nezadovoljstvom zaradi stalnih umikov in prekinitev, sodelavcem pa dali jasno sporočilo, kdaj in koliko lahko računajo na vas.« Kot rečeno, nikakor ne pozabite na toplino najbližjih. Odnosi so namreč tisti, ki polnijo baterije, sklene sogovornica: »V prvi vrsti je pomemben odnos, ki ga imamo sami do sebe, zato privoščite svojemu telesu počitek in mu ponudite nove izkušnje. Prav tako so pomembni dru- žinski odnosi, zato ustvarite priložnosti, da boste sami sebe in svoje najbližje v dopustniških dneh na novo spoznavali.«
Ko zbolimo na dopustu Mnogi na težko pričakovani dopust kar pobegnejo, a jim znaki izčrpanosti lahko povzročijo kup nevšečnosti v dneh, ko naj bi si polnili baterije, pojasnjuje sogovornica: »Lahko se zgodi, da kdo brez očitnega razloga zboli, kar je posledica predhodne fizične in psihične preobremenjenosti. Ko se telo sprosti, se pojavijo simptomi, ki jih je posameznik v preobilici dela in obveznosti spregledal. Na dopustu pa prav pozornost na te simptome lahko povzroči fizično bolezen: bolečine v želodcu,tudi depresijo. Izgorelost se lahko kaže tudi v upadu interesa za odnose in druženje. Vse to lahko še poglobijo občutki pesimizma, negativnosti in upad motivacije, kar so znaki izgorelosti. Ljudem se v takem stanju misli nehote vedno znova vračajo k službi in obveznostim, ki jih tam čakajo, in tako je krog nezadovoljstva in utrujenosti sklenjen.« |
