Že načrtujete poletni dopust? Nikar ga ne zanemarite zaradi službe, kajti s tem tvegate delovno izčrpanost, ki lahko terja neljubi davek na zdravju.
»Ljudje smo si različni, tudi po tem, koliko ur ali dni lahko kdo efektivno dela in koliko počitka potrebuje. Pomembno je tudi, da raje delujemo v smeri kurative kakor preventive in pogosto prestopamo meje zdravega, tako da se ustavimo šele, ko je nekaj že hudo narobe, ko nam na primer začne odpovedovati telo in zbolimo. Takrat smo tudi čustveno izčrpani, posledično se odtujimo od dela in upade nam storilnost,« pojasnjuje dr. Veronika Seles, družinska in zakonska terapevtka. »Da človek potrebuje odmik od vsakdanjih obveznosti, največkrat opozarjajo utrujenost, ki je lahko kronična, odpor do dela oziroma vedno manjša motivacija za delo, pogosteje lahko zbolevamo ipd. Kadar človek kljub veliki količini dela ni več učinkovit, ne zmore ustrezno opravljati delovnih obveznosti, trpijo tudi medosebni odnosi z bližnjimi, interesa oziroma veselja do dela ni ali pa je to precej zmanjšano, potem je čas, da se ustavimo in si privoščimo dopust,« pristavi mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih. Pomembno je prisluhniti svojemu telesu in ugotoviti, kaj nam sporoča, pove še Selesova: »Delo in počitek gresta z roko v roki, oba sta enako pomembna, drug drugega pogojujeta in sta v službi telesa. Če vzamemo za primer vodo: vsako človeško telo jo potrebuje, in ko začutimo žejo, vemo, da telesu že pošteno primanjkuje tekočine in nas z žejo opozarja, da zamujamo!«
Dva daljša dopusta na leto
Svetuje, da imamo vsaj en dan v tednu prost, kar pomeni, da zanemarimo tudi pregledovanje elektronske pošte, telefonske klice in sporočila, na dva do tri mesece pa si privoščimo podaljšan konec tedna in dva daljša dopusta v letu. Kakšne počitnice so ravno pravšnje, je seveda odvisno od posameznika. »Znova je bistveno, da poslušamo svoj notranji glas in prisluhnemo lastnim željam! Opažam, da ljudje pogosto brezglavo sledijo različnim domnevno zdravim in ustreznim namigom skomercializirane ponudbe, tudi v prehrani, športu in kozmetiki, ki naj bi bili dobri za nas, čeprav morda sploh niso po našem okusu in se jim telo upira. A telo ne more prebaviti vsiljevanja, mi ga pa s tem kar naprej zlorabljamo in posiljujemo!« še poudarja terapevtka.
| Izčrpanost ali izgorelost? Čezmeren stres in delovna obremenitev navadno vodita v stanje delovne izčrpanosti, ki jo odpravita krajši ali daljši počitek in razbremenitev. Do nje pripeljejo pretirane zunanje obremenitve, medtem ko je izgorelost bolezensko stanje, pri katerem oseba pretirano dela, da bi se izognila občutkom, kot so tesnoba, krivda in sram, ki jo preganjajo ob počitku ali odklonitvi zadolžitve ali delu, ki ga morda ne opravi brezhibno. Nekatere okoliščine doživi kot močne čustvene pritiske ali stresorje, ki sprožijo nelagodje in strah, te pa potem poskuša zmanjšati s pretirano delavnostjo ali deloholizmom, namesto da bi sebi in drugim postavila meje: si odpočila in odklonila kakšno delo. A deloholik tega ne zmore zaradi notranje prisile, ki ga napade, ko se želi ustaviti ali postaviti zase. Naredil bo vse, tudi pretirano delal, da bi zmanjšal te neprijetne občutke, kadar se mu zdi, da okolica z njim ni zadovoljna. Večina izgorelih se vrednoti po priznanjih, zato se zanje pretirano trudijo. Pri takšni ljudeh je mogoče opaziti predvsem čustvene simptome, zlasti depresivne in anksiozne, ter depersonalizacijo. |
Po meri otrokom
Oddih pa mora biti po meri tudi otrokom in njihovim potrebam, opozori še mag. Hudoklinova: »Za otroke je počitek v obliki počitnic ravno tako pomemben kot za odrasle. Zanje so potrebne tedenske počitnice na vsaka dva meseca, enkrat letno pa daljše počitnice – poletne. Tako za otroke kot za odrasle velja, da naj bi bil oddih vsaj v določeni meri aktiven, kar pomeni, da se udeležujejo različnih dejavnosti, se ukvarjajo z različnimi športi in rekreacijo, vlagajo v odnose z drugimi. Med dopustom se lahko ukvarjajo s tistimi aktivnostmi, ki si jih med delavniki ne morejo privoščiti, po drugi strani pa morajo imeti šolarji tudi nekaj povsem prostega časa in nič ni narobe, če jim je tudi kdaj dolgčas. Dolgočasje lahko privede do ustvarjalnih idej in zamisli, s katerimi si lahko popestrijo čas.« Ne nazadnje pa so prosti dnevi pomembni tudi za druženje v družinskem ali prijateljskem krogu, ki ga je sicer sorazmerno malo: so odlična priložnost, da drug drugemu posvetimo več časa. »To seveda pomeni, da se lahko tudi večkrat spremo, vendar je to sestavni del družinskega življenja. Tudi za dobre medosebne odnose, pa naj bo to v družini ali med prijatelji, se je treba truditi in si vzeti čas!« še sklene mag. Hudoklinova.
Torej, preusmerite misli od trdega dela tudi k počitku in začnite načrtovati zasluženi oddih: poležavanje, neomejen spanec, igra z otroki, druženje s prijatelji, prebiranje knjig in časopisov, športno udejstvovanje ... Vas že kaj mika?
