Kakor je resna zdravstvena težava debelost, je nevarna tudi bolezenska vitkost: anoreksija. Ta običajno prvič nastopi v najstniških letih, ko zlasti dekleta (95 odstotkov vseh prizadetih je teh) postanejo obsedena s svojim videzom in se začnejo lotevati raznih diet. Seveda vsako hujšanje ne vodi v anoreksijo. Ta bolezen namreč ni vezana zgolj na hrano, ampak gre za psihološko motnjo. Dekleta, ki trpijo zanjo, imajo o sebi nerealno predstavo, nezadovoljne so s svojim telesom in hujšajo tudi, ko so že vidno podhranjene.
Psihološki profil anoreksičnega dekleta
Psihologi trdijo, da imajo dekleta, ki trpijo za to motnjo hranjenja, v večini primerov nerazrešen odnos s svojo materjo. Najpogosteje gre za osebe, ki se skozi proces vzgoje in odraščanja niso uspele razviti v samostojne osebe. Stradanje je njihov poizkus nadzora nad svojim življenjem, z njim skušajo dokazati, da so samostojne in neodvisne. Gre za resne, organizirane in vestne posameznice, ki težijo k popolnosti. Izjemno so občutljive za zavračanje in nagnjene k temu, da se iracionalno odzovejo na krivice in skrbi. Svet je zanje črno-bel: vse je dobro ali slabo, debelo ali suho. Pogosto trpijo zaradi depresije ali anksioznosti, podvržene so kleptomaniji in samomorilnosti.
Ogrožene vitalne funkcije
Anoreksija se največkrat začne z običajnimi dietami. Toda želja po izgubi nekaj kilogramov lahko preraste v obsesivno izogibanje hrani. V strahu pred ponovnim pridobivanjem kilogramov zato prizadete svoj jedilnik popolnoma opustošijo. Dovolijo si vse manj živil, količina teh je čedalje manjša, dokler se v skrajnem primeru ne začno popolnoma izogibati obrokom. Lakoto doživljajo kot neprijeten občutek in ga na vse mogoče načine zatirajo in ignorirajo. To jim daje občutek moči in nadzora. Toda ko lakote ne morejo več utišati, se prenajedo, v strahu pred tem, da bi se zaužita hrana izrazila na telesu, pa posegajo po odvajalih in diuretikih ali pretiravajo z vadbo, da bi očistile svoje telo. V njihovem organizmu se začne niz neprijetnih sprememb: podhranjenost spodbudi izgubljanje mišičnega tkiva in kostne mase, menstruacija izostane, resno pa so ogroženi tudi srce, ledvice in možgani.
Na terapiji cela družina
Da bi se izognili usodnim posledicam, je potrebno kar najzgodnejše celostno zdravljenje. Zato je pomembno opazovanje dekleta, ki hitro izgublja kilograme. Nekatere v izjemno kratkem času izgubijo 15, druge tudi do 50 odstotkov svoje prvotne teže. Starši se morajo zavedati, da bolezen ne bo izginila sama od sebe in da anoreksično dekle ne bo po svoji volji prenehala stradati. Sama namreč ne meni, da ima kakršne koli težave in vitkosti ne doživlja kot motnjo, ampak kot vrednoto in vir lastne vrednosti. Zaradi kompleksnosti motnje mora biti v zdravljenje vključena vsa družina in širok krog zdravnikov: med njimi strokovnjak za prehrano, internist, ginekolog in psihiater.
Pazite na skrivne znake
Simptomi anoreksije sprva niso vedno očitni, so pa za osebe, ki zanjo trpijo značilni nekateri vzorci obnašanja.
- Izogibajo se obrokom in si izmišljajo različna opravičila, da ne bi jedle.
- Jedo samo 'zdravo' hrano, seveda takšno, ki vsebuje malo kalorij.
- Razvijejo nenavadne navade hranjenja: hrano režejo na izjemno majhne koščke ali prežvečen zalogaj izpljunejo.
- Neprestano nadzorujejo telesno težo.
- Pritožujejo se, da so predebele, čeprav pogled na njihovo telo govori, da je to daleč od resnice.
- S širokimi oblačili skušajo zakriti svojo pretirano vitkost.
