Od previsokega tlaka do možganske kapi

Izkušnje tistih, ki jih pesti povišan krvni tlak, so lahko dragocene, predvsem pa so lahko v poduk tistim, ki menijo, da se jim zaradi te bolezni ne more nič zgoditi. Če jo zdravimo, torej redno jemljemo ustrezno terapijo, morda res. Toda močno povišanega tlaka ne boste pozdravili kar tako. Če številk, ki jih nameri naprava za merjenje krvnega tlaka, ne boste vzeli resno, se dobesedno igrate z življenjem. Z drugimi besedami, igrate rusko ruleto z vsem možnim tveganjem usodnega konca.

Peter je 62-letni svobodni ustvarjalec, njegova tri leta mlajša žena Alenka pa je trenutno na zavodu za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna. Ko je pred dvema letoma kazalo, da bo dobila zaposlitev, je potrebovala zdravniško potrdilo. Da je zdrava oziroma naj bi bila zdrava.

Oranžna tableta

Peter pripoveduje: »Alenka je živela zgledno, vedno se je zanimala za vse novosti na področju alternativne medicine. Trikrat je opravila post, medtem tudi lepo shujšala, skratka, prav nič ni kazalo, da bi bila lahko bolna. Morda ji ne bi škodilo nekaj več gibanja na svežem zraku ali v telovadnici. Prav tako ji ne bi škodilo, če bi opustila določene razvade, kot so kajenje in pitje kave ter sladkarije in čips. Potem je prišel prelomni dan, ko je odšla k osebni zdravnici.«

Alenke nekaj časa ni bilo domov. Petra je že pošteno skrbelo, da se ji ni kaj zgodilo. Nekajkrat jo je klical na mobilni telefon, a brez uspeha. Morda je srečala katero kolegico iz naselja, kjer je Alenka nekoč živela, preden se je preselila v hišo. Čas je tekel in nekaj pred osmo zvečer je zaslišal motor avtomobila. Pohitel je na teraso, ko jo je zagledal. Bila je besna kot ris, loputala je najprej z vrati avtomobila, nato še z vrati v hiši.

Potem se je nekoliko umirila. Peter je najprej pomislil, da so jo ustavili policisti. Zaletela se ni, saj je bil avto videti cel in nepoškodovan. Da bi prekinil morečo tišino, je le vprašal: »Oprosti, in kje si hodila toliko časa?« Alenka je vedela, da nima smisla skrivati odgovora: »Pri zdravnici sem bila, to tako in tako veš. Previsok pritisk imam. Da, 220/180. Pošastno, je rekla. Takoj mi je dala neko oranžno tableto, ki sem jo morala dati pod jezik. In sem čakala v njeni ordinaciji. Da je pritisk nekoliko padel, in ker je bil še vedno previsok, mi je dala še neke druge tablete. In sem spet čakala in zdravnica je spet merila. Potem mi je napisala recept za zdravila in zdaj sem doma. O, groza, in zdaj bom goltala tiste tablete, jaz, ki sem tako zdravo živela!«

Merilniku se je izogibala

Peter je hitro pogledal recept in kmalu mu je bilo vse jasno. Ob tako visokem pritisku je vedel, da se igra z življenjem. Da je njegova Alenka dobesedno razpeta med življenjem in smrtjo. Ali vsaj hudo prizadetostjo …

Alenka je nekaj časa redno jemala tablete, a ne prav dolgo. S Petrom sta se vsakič sprla, ko je zahteval, naj nadaljuje terapijo. Opozarjal jo je, naj manj kadi in naj se odpove kavi. Pravzaprav kavam, saj jih je bilo čez dan precej. Največkrat mu je odgovarjala, da bo tega hudiča, kot je po navadi rekla previsokemu krvnemu tlaku, pregnala sama s prehrano, z jutranjimi smutiji in gibanjem. A od obljub ni bilo posebnega učinka, vsaj tako se je zdelo Petru, ko jo je opazoval njen nenehno rdečkast obraz.

Razmišljal je, da bi poklical njeno osebno zdravnico, rotil je Alenko, naj že vendar nadaljuje začeto terapijo, a vse je bilo zaman. Nekako se je privadil na tak način življenja, a vse bolj ga je bilo strah, da se bo Alenki kaj zgodilo. Merilnika krvnega tlaka se je ogibala kot hudič križa, zanj največkrat sploh ni hotela slišati. Morda pa vse res ni tako hudo, se je največkrat tolažil.

Potem se je zgodilo

Po letu in pol takega stanja je prišla lepa septembrska sobota, ki je napovedovala toplo jesen. Popoldne bi morala na praznovanje dveh jubilejev njunih skupnih prijateljev. Peter se je na hitro uredil, oblekel hlače in svetlo modro srajco. In čakal Alenko, da bo končno le prišla iz spalnice. Minute so minevale, in ko je pogledal na uro, je manjkalo še deset minut do štirih popoldne, ko bi že morala na pot. Nekaj ni v redu, je pomislil Peter. Odšel je proti vratom spalnice, ko je zagledal Alenko, kako je nerodno stopala proti ogledalu v hodniku. Takoj je videl, da je z njo nekaj narobe.

»Saj bo dobro,« je na kratko pojasnila. Z levo si je poskušala popraviti krilo, ki se ji je nerodno zataknilo. Ne gre, je opazil Peter. Še enkrat je hotela dvigniti roko, a ni in ni šlo. Peter ji je popravil krilo, a Alenka je obstala pred ogledalom. Zavedal se je, da mora ostati miren. Če bi povzdignil glas, bi še poslabšal stanje, v katerem se je znašla Alenka. Iz hlačnega žepa je vzel mobilni telefon. Alenko je pospremil, da je legla na posteljo. Bil je tiho. Pravzaprav ni vedel, kaj se dogaja z njo. V tistem trenutku niti ni pomislil na njen povišan krvni tlak. Vedel je le, da potrebuje pomoč. Nujno zdravniško pomoč.

Hitra pomoč rešuje življenja

Ko je z mobilnega telefona poklical številko 112, je dispečerju na kratko opisal njene težave. Že v naslednjem trenutku je govoril s prijazno dežurno zdravnico. Ponovil je, kar je že povedal moškemu na drugi strani. Zdravnici je bilo po treh stavkih vse jasno. »Takoj pošljem reševalno vozilo. Še naslov, gospod Peter?«

Pogledal je na uro: 16.18. Čez nekaj minut je zaslišal sireno reševalnega vozila, hkrati pa je opazil modre utripajoče luči. Sirena je bila vse bližje in že je pomahal vozniku reševalnega vozila, da je zavil na dvorišče. Modre luči so še naprej utripale, sirena je utihnila. Reševalca sta bila nadvse prijazna. Dežurni zdravnik je na hitro opravil test in ugotovil, da ima Alenka levo stran telesa prizadeto. Zdaj je tudi Petru postajalo jasno, da bo diagnoza naravnost grozljiva, a teh besed ni in ni hotel slišati. Medicinski tehnik je pripeljal nosila, na katera so previdno položili Alenko, ki je k sreči povsem normalno komunicirala. Izmeril ji je krvni tlak. Že po piskih je bilo jasno, da je nekaj hudo narobe. Peter ni veliko spraševal, saj je vedel, da je zdaj v dobrih rokah. Nosila so potisnili v reševalno vozilo, medtem pa je poiskal njeno zdravstveno izkaznico. »Pritisk je visok,« je bil kratek zdravnik. »224 skozi 185. Vam je vse jasno? Gremo, po 18. uri se oglasite na nevrološki kliniki. Tja jo peljemo, več ne bom govoril. Upam, da se vse dobro izteče.«

Možganska kap

Rumeno reševalno vozilo je spet odhitelo, voznik je prižgal sireno in modro utripajočo luč. Peter se je sesedel na klop, prižgal cigareto in zajokal. Brskal je po imeniku mobilnega telefona, a v sobotnem popoldnevu ni bil nihče dosegljiv. Bil je sam, popolnoma sam.

Nekaj po 18. uri je prispel na nevrološko kliniko in se postavil pred vrata dežurnega zdravnika. Ko so se odprla, mu je sestra povedala, da je stanje zaenkrat stabilno, a da bo kaj več znanega čez dve uri. Peter je bil zaenkrat pomirjen.

Nekaj minut po 20. uri je zdravnik le prišel, Petru ponudil roko in na kratko povedal: »Izliv krvi v talamus, to je vse, kar vam lahko povem. In dodajam, da kaže, da jo bo vaša žena morda še dobro odnesla. V nekaj dneh bo vse jasno. Upanje imamo vedno, nikakor pa v tem trenutku ne morem napovedati razpleta. Vzrok veste, kajne? Ne bom vas spraševal, zakaj ni hotela jemati tablet. Mnogi se tako tolažijo, ah, saj bo že bolje, ne čutijo pa, da jim povišan krvni tlak na vsak način želi skrajšati življenje. Gospod Peter, pridite v ponedeljek dopoldne na pogovor, takrat vam bom lahko kaj več povedal, kako se bo zadeva razvijala in odvijala. Bodimo optimisti.«

Zgodba se je v tem primeru končala s srečnim koncem. Alenki so zdravniki lahko še pravočasno pomagali in preprečili najhujše. Vse zgodbe pa se ne končajo tako. Zaradi povišanega krvnega tlaka – normalna vrednost ne sme preseči 140/90 mmHg – ima pri nas težave že skoraj polovica odraslih. Med obolelimi, ki jim je zdravnik predpisal zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, je kar tri četrtine takšnih, ki jih ne jemljejo redno, čeprav terapija, ko je enkrat predpisana, traja do konca življenja. Ta tihi ubijalec, ki obolelemu dolga leta ne povzroča bistvenih težav, lahko udari na različne načine, v obliki srčno-žilnih zapletov, okvar srca ali ledvic, kot možganska kap ali nenadna smrt. Možganska kap v Sloveniji vsako leto prizadene okoli 4400 ljudi, približno 2100 jih zaradi tega umre, pri številnih pusti težke posledice. Zdravniki pravijo, da ima nezdravo prehranjevanje pri zvišanem krvnem tlaku približno polovični delež, pri čemer je v skoraj tretjini primerov glavni krivec prav preveliko uživanje soli, prevelika teža in telesna neaktivnost pa sta ravno tako velika faktorja tveganja. Krvni tlak bi si morali izmeriti najmanj enkrat na leto, pred meritvijo pa bi morali vsaj pet minut sedeti in mirovati.