KJE JE RESNICA?

Obvezno cepljenje 
– da ali ne?

Objavljeno 27. oktober 2014 13.50 | Posodobljeno 27. oktober 2014 13.51 | Piše: Ajda Janovsky

Nasprotniki cepljenja opozarjajo na hude posledice vnosa cepiv, ki da nam jih vsiljujejo predvsem pridobitniški farmacevtski lobiji, zagovorniki vztrajajo, da je cepiti varneje kot izogniti se cepljenju.

Po cepljenju proti gripi so pri nas leta 2012 opazili en primer guillainbarrejevega sindroma. Foto: Shutterstock

»Moj sin ima diagnosticiran avtizem, razvojno motnjo, in je lažje gibalno oviran. Vemo, da je to posledica cepiv, saj genetskih motenj nima in je bil pred cepljenjem povsem v redu,« pove Bernarda Golec, ena od staršev, pripadnikov Civilne iniciative za prostovoljno cepljenje, ki so pri svojih otrocih po cepljenju opazili – resda večinoma prehodne in manj usodne – zdravstvene spremembe in ki so bili o njih pripravljeni javno spregovoriti.

Prepričani so, da bi morali v Sloveniji spremeniti zakon o obveznem cepljenju, saj staršem, ki otroka ne želijo izpostaviti cepivom, nakoplje zdravstveno inšpekcijo, kršitelje pa kaznuje z globo 500 evrov za vsakih šest mesecev v času, ko otrok ni cepljen. Pa je cepljenje res nevarno in škodljivo, kot nas prepričujejo zagovorniki naravnega načina življenja? Je res zarota farmacevtske industrije, ki želi s cepivi na nas in naših otrocih kovati dobiček?

Zdravnica proti cepljenju

O tem je trdno prepričana dr. Slađana Velkov, ena redkih na Balkanu, ki propagirajo naravno življenje brez zdravil in cepiv. Ugledna zdravnica na brezplačnih predavanjih opozarja na farmacevtske lobije, zaradi katerih naj bi se namesto k naravnemu, zdravemu življenjskemu slogu, denimo soncu in surovi hrani, zatekali k zdravilom in – cepivom. Z različnimi raziskavami, opravljenimi v številnih znanstvenih in medicinskih ustanovah po svetu, utemeljuje trditev, da so cepiva eden od glavnih vzrokov za epidemije avtoimunskih obolenj, avtizma, raka, sladkorne bolezni, levkemije, revmatoidnega artritisa, črevesnih obolenj, alergij, astme in drugih bolezni.

Nevarna so, pravi, vsa, še posebno pa izpostavi cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki naj bi pogosto povzročilo hepatitis B, ter proti davici, tetanusu in cerebralni paralizi (DTP, pogovorno di-te-per), ki naj bi pri otrocih povzročalo levkemijo, o čemer je na uglednem kongresu svetovnih onkologov poročal srbski znanstvenik dr. Petar Ivanovski.

Nevarni aluminij

Sestava posameznih cepiv, v Sloveniji mora imeti vsako od njih dovoljenje za uporabo, ki ga izda Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), je javno dostopna – podatke je mogoče preveriti na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Odkrijemo lahko, da cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju res vsebuje tudi aluminijevi spojini, v eni je 0,3 miligrama Al3+, v drugi 0,2 miligrama. Civilna iniciativa za prostovoljno cepljenje opozarja, da je aluminij živčni strup, ki lahko povzroči resne motnje v delovanju imunskega sistema, povečuje tveganje za razvoj avtoimunskih bolezni, povzroča kronična vnetja možganov in nevrološke motnje, študije pa ga vzročno-posledično povezujejo z demenco in alzheimerjevo boleznijo.

Medicinski znanosti je že dolgo jasno, da prebavila in ledvice zmorejo odstraniti manjše količine aluminija, a če prebavila zaobidemo z vbrizganjem (cepiva, prehranske infuzije, dializa), se ta v telesu akumulira, novorojenček pa ga v sebi obdrži kar 75 odstotkov, opozarjajo zagovorniki prostovoljnega cepljenja. Ameriški pediater Robert W. Sears v svoji knjigi pojasni, da nikoli ni nihče ugotovil, koliko ga je varno vbrizgati, da ne nastanejo stranski učinki. Edina znana okvirna varnostna meja je 25 mikrogramov, a ni testirana za cepiva, povzemajo strokovnjaka.

Koliko ljudi zboli?

Po podatkih NIJZ je bilo v zadnjih letih v Sloveniji prijavljenih od 250 do 400 neželenih učinkov po cepljenju na leto: večinoma so bili blagi in so brez posledic izzveneli v nekaj dneh, nekaj oseb pa so morali tudi hospitalizirati, vendar se je stanje pri večini, tako NIJZ, v nekaj dneh izboljšalo. V letnih poročilih o neželenih učinkih iz leta 2012 je navedenih 23 hospitalizacij zaradi učinkov, pridruženih cepljenju: med njimi je bil en primer invaginacije oziroma uvihanja črevesja po cepljenju proti rotavirusu, dva primera miozitisa (po cepljenju proti KME in hepatitisu A) in primer sindroma guillain-barre po cepljenju proti gripi.

»Zadnjih 20 let, odkar spet cepim v primarni pediatriji, na srečo nisem opazila nobene hude reakcije po cepljenju, tudi blažjih je manj in ne več kot pred leti,« izkušnje iz svoje zdravniške prakse razkrije dr. Ajda Cimperman.

Če otroka ne cepimo …

Ali starši, ki se odločijo, da ne bodo cepili otroka, tvegajo, da bo zbolel za katero od hudih, celo smrtno nevarnih bolezni, denimo davico, oslovskim kašljem ali otroško paralizo? »Ob visoki precepljenosti, ki jo imamo v Sloveniji, je verjetnost, da bi zbolel za davico ali otroško paralizo (ki ju nismo ugotovili že več desetletij), zelo majhna (zaradi kolektivne imunosti). Možnost, da dobi oslovski kašelj, je večja, ker je ta stalno prisoten v naši populaciji,« pojasnjuje dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Poudarja, da je visoka precepljenost pomembna, saj tako v populaciji kroži manj povzročiteljev bolezni: to še posebno velja za oslovski kašelj, ki najbolj ogroža dojenčke.

»Smrtnost za različne bolezni je različna, pri davici in tetanusu relativno visoka (denimo za tetanus do 50-odstotna, v razvitih državah seveda manj), nižja je pri oslovskem kašlju (zadnji smrtni primer smo imeli v Sloveniji v letu 2004). V Evropi je 2013. za ošpicami zbolelo okrog 10.000 ljudi, trije so umrli, v osmih primerih se je kot zaplet bolezni pojavil akutni encefalitis,« razloži in doda, da so to resne bolezni s številnimi zapleti in so lahko tudi smrtne. »Tveganja pri boleznih, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so neprimerljivo večja v primerjavi s tveganji, ki jih imajo neželeni učinki cepljenja,« sklene Grgič Vitkova.

O tveganju za razvoj avtizma

Ena najhujših posledic cepljenja, o kateri poročajo nasprotniki obveznega cepljenja otrok, je avtizem, blažja ali hujša razvojna motnja – spoznali smo jo lahko tudi v filmu Deževni človek z Dustinom Hoffmanom. Po mnenju dr. Velkove je epidemija avtizma, ki smo ji priča v današnjem času – po zadnjih podatkih ga ima odstotek populacije –, odraz uporabe cepiv.

»Povezava avtizma in cepljenja na ravni populacije ni dokazana. Ravno narobe – v resnih študijah se je pokazalo, da je pogostost te razvojne motnje med cepljenimi in necepljenimi otroki enaka. Odmevna raziskava, ki je konec 90. let 'dokazovala' vzročno povezavo med cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) na manjši skupini otrok, se je pozneje pokazala za goljufijo,« opozarja doc. dr. Marta Macedoni Lukšič, dr. med., z Inštituta za avtizem in sorodne motnje, ki njegov porast pojasnjuje z boljšim prepoznavanjem bolezni in spremembo diagnoz.


Nevarno združevanje cepiv

Cepiva zaradi združevanja, tako da je eno namenjeno preprečevanju več bolezni, postajajo čedalje bolj škodljiva, najbolj problematične snovi v njih pa so nevrotoksini, kot sta aluminij in živo srebro, ki poškodujejo živčno tkivo, formalin in aceton ter celice abortiranih fetusov, ki naj bi spreminjale posameznikov dedni material. »Če bi bila res varna, bi vam moral vsak zdravnik s svojim podpisom jamčiti, da ne boste imeli posledic,« opozarja Slađana Velkov, dr. med.


Cepljenje ne povzroča avtizma

»Primera, da bi se pri določenem otroku razvil avtizem zaradi cepljenja, ne poznam. V primerih, ko starši povežejo cepljenje proti OMR z avtizmom, gre predvsem za slučaj in ne vzročno povezavo. Prvi znaki avtizma se namreč zaradi razvoja običajno pokažejo med 12. in 18. mesecem starosti, to je v času, ko je otrok tudi cepljen,« pojasnjuje doc. dr. Marta Macedoni Lukšič, dr. med.

 

Deli s prijatelji