Čeprav je sezona gripe dosegla vrhunec in bo intenziteta obolevanja v prihodnjih tednih postopno upadla (sezona po navadi izzveni v nekaj tednih potem, ko doseže vrhunec), ljudje še zbolevamo. Evropski center za preventivo in nadzor bolezni (ECDC) je sporočil, da so o povečanem kroženju virusov gripe v šestem tednu letošnjega leta poročali iz dvajsetih evropskih držav, predominanten je virus A(H3N2). V primerjavi s sezono 2013/2014 je obolevnost letos (2014/2015) v Sloveniji večja: več je ljudi, ki ob akutni okužbi dihal poiščejo nasvet pri zdravniku. V torek so zaradi povečanega števila obolenj z gripo na Kliničnem oddelku za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana, Bolnice dr. Petra Držaja, do nadaljnjega prepovedali obiske na tem oddelku. Ker lahko še vedno zbolimo, je modro delovati preventivno:
izogibajte se prostorom, v katerih je veliko ljudi, redno in temeljito si umivajte roke, vsaj 20 sekund jih drgnite. Ne pozabite na tekočino, najbolje vodo, če boste primerno hidrirani, bo tudi sluznica grla in nosu vlažna in se bo lažje borila proti bakterijam.
Za optimalno delovanje organizma smo odgovorni sami
Za optimalno funkcioniranje organizma in imunskega sistema smo odgovorni tudi sami: uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, primerna higiena, dovolj sna, ne preveč stresa in zdravo okolje so dejavniki, ki vplivajo na naše zdravje in odpornost. Imunski sistem okrepimo s prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo; v tem času tega sicer ni na pretek, zato pa večkrat uživajmo sezonska živila, zlasti kislo repo in zelje, ki je bogato z dobrimi bakterijami, te so pomembne za ravnotežje želodčne mikroflore. Zato je dobro jesti tudi jogurte in kefir, probiotiki namreč nižajo tveganje okužbe dihalnih poti. Imunski sistem krepijo še živila, bogata s cinkom, ki naj bi krajšal trajanje prehlada, dobro pa služi tudi kot preventiva; dober vir so buče, gobe, lešniki, orehi. Tudi selen (veliko ga je v brazilskih orehih) je pomemben, če nam ga primanjkuje, smo bolj dovzetni za infekcije. Po študiji ameriške kalifornijske univerze bi morali med prehladi in virozami omejiti vnos sladkorja, saj je imunski sistem tako odpornejši. V boju s prehladom pomaga gibanje: redna fizična aktivnost, zadostovalo naj bi že 90 minut na teden zmerne vadbe, krepi odpornost, niža nivo stresa, ki slabi imunski sistem, ter spodbuja izločanje strupov prek znoja. Tudi dovolj spanca moramo imeti, če nočemo zboleti: manj kot sedem ur na dan spanja veča možnosti za bolezen, pomembno je, da je spanec neprekinjen.
Pomagamo si lahko tudi z zdravilnimi rastlinami, ki, če jih pravilno uporabljamo, vplivajo na marsikatero zdravstveno tegobo. Aromatični timijan na primer deluje antiseptično in lajša bolezni dihalnih poti. Tudi slez je koristen pri negi dihalnih poti, zlasti pri blaženju kašlja, posežemo tudi po materini dušici (pri prehladnih obolenjih in vneti ustni sluznici), pijemo šipkov čaj (bogat je z vitaminom C) in napitek iz bezgovih cvetov, odpornost lahko okrepimo še z ameriškim slamnikom.