Prof. dr. Vane Antolič, dr. med., ortoped, poudarja, da nekatere bolečine, ki jih čutimo v hrbtenici in različnih sklepih, nimajo vzroka v predelu, kjer boli. Pa tudi, da vsaka bolečina v sklepu ni nujno posledica obrabe, mogoče so manj prijetne bolezni, denimo tumorji in vnetja.
Ali pri delu opažate, da imamo ljudje čedalje več težav s sklepi in hrbtenico? Če da, čemu jih pripisujete?
Nekatere bolečine, ki jih čutimo v hrbtenici in različnih sklepih, nimajo vzroka v predelu, kjer boli. Bolečine so namreč lahko tudi prenesene od drugod ali pa so posledica »premestitve«. Premestitev lahko nastane denimo zaradi življenjske stiske (izguba službe, partnerja itn.), bolnik pa to »potlači« in rezultat je bolečinski sindrom, pri katerem »boli vse, vedno in povsod«. Bolečina je v sklepih, mišicah, hrbtenici, nima pa svojega vira v »ortopediji«. Pogosto je vzrok deljen, torej deloma zaradi »potlačitve«, deloma zaradi ortopedskih bolezni.
Bolečine v sklepih se med seboj razlikujejo, kajne? Kdaj moramo biti posebno pozorni, denimo pri obrabi sklepov, in na katere simptome?
Pravimo, da je obraba bolj proces kot bolezen. Seveda v prenesem pomenu: nastaja postopno, s starostjo je pogostnost večja, izmenjujejo se obdobja, ko je bolečin malo, z obdobji poslabšanja. Pri poslabšanju je lahko sklep toplejši, otečen in slabše gibljiv. To velja za bolj pod kožo ležeče sklepe, denimo koleno, ramo, komolec, zapestje, prste, ne pa tudi za kolk; za postavitev poslabšanja je koristna ultrazvočna preiskava, ki pokaže izliv, tega lahko pri kolenu ugotovimo brez ultrazvoka. Tipično je bolečina povezana s spremembo vremena, boleči so denimo prvi koraki po sedenju ali ležanju, potem je nekaj časa bolje, po polurni hoji pa je lahko spet slabše. Težave so odvisne od stopnje obrabe. Pri hujših stopnjah so mogoči tudi nočne bolečine, bolečine pri delu, občutek nestabilnosti in podobno.
Bolečine, ki izvirajo iz sklepa in niso posledica obrabe, so lahko zaradi okvare ligamentov in meniskusov (koleno), labruma (kolk, rama), prisotnosti prostih teles in podobno. Te so drugačne: mogoči so zaskoki sklepa, bolečine v določenih položajih, izpahovanje itd.
Osteoartroza je najbolj znana degenerativna bolezen sklepov.
Tipično se »obrabljajo« kolk, koleno, hrbtenični sklepi in mali sklepi rok, še posebno problematična pa je obraba palčevega sklepa v zapestju. Pogostnost obrabe komolca, zapestja in rame je manjša. Bolečine obstajajo več let in so precej nepredvidljive glede poslabšanja.
Kateri so dejavniki tveganja za poškodbe sklepov?
Vrhunski šport znano ni »zdrav« za sklepe, zmerna vadba pa je zdrava. Treba je ustrezno krepiti mišice, delati raztezne vaje in upoštevati pravilno tehniko določenega športa. Pred rekreacijo se je treba ogreti, vselej pa upoštevati tudi vremenske razmere in osebno kondicijo. Kontaktni športi so vedno rizični, še posebno npr. nogomet.
Vzrok za bolečino v sklepih so lahko nedavne poškodbe, kajne?
Pri poškodbi sklepa so možni okvare mišičnih narastišč, ligamentov in vnetja sluznikov (burz): to so zunajsklepne poškodbe v ožjem smislu. Znotraj sklepa pa so mogoče okvare hrustanca, ligamentov, meniskusov, labruma in tudi kosti.
Koliko lahko sami ublažimo bolečine?
Po poškodbi so potrebni hlajenje, nekajdnevni počitek, dvig okončine in morda elastični povoj. Pri obrabi je odvisno od faze: če je sklep normalne temperature, ga lahko nežno segrevamo, če je toplejši na otip, pa je potrebno ohlajanje. Pri kroničnih težavah predpišemo tablete.
Kateri alarm nas opozori, da moramo obiskati ortopeda?
Težave, ki ne minejo v nekaj dnevih, če klecamo, pri otečenem sklepu, blokiranju, nočnih bolečinah in podobno. Vsaka bolečina v sklepu namreč ni nujno posledica obrabe: možne so tudi manj prijetne bolezni, denimo tumorji in vnetja.
Kdaj pomaga protibolečinska blokada?
Za blokade se odločamo vse manj, ker vsebujejo hormonski preparat. Še vedno pa včasih ne moremo brez njih in so nujne. Zdaj so na voljo tudi druge vrste injekcij: hialuronska kislina in PRP-ACP. Zadnje je »cepljenje z lastno krvjo«, ki je lahko kar učinkovito. Še vedno pa ni dokazov, da bi ta metoda vplivala na naravni potek bolezni.
Kaj še lahko pomaga k boljši gibljivosti v sklepu?
Potrebna je predvsem strokovna vadba, ki mora vključevati različne metode za krepitev mišic (odvisno od bolezni, starosti bolnika in diagnoze), vadbo za pridobivanje kondicije in raztezne vaje.
