Izpostavljeni so zlasti kolena in hrbtenica. O obrabi in zdravljenju govori prof. dr. Vane Antolič, dr. med., ortoped.
Ali opažate, da je težav s sklepi in hrbtenico vse več?
Težav s sklepi in hrbtenico je načeloma čedalje več. Vzrok je po eni strani višanje povprečne starosti prebivalstva, pri mlajših pa večja športna aktivnost in s tem povezanih več poškodb.
Kdaj in na kakšno bolečino oziroma simptome moramo biti pozorni pri sumu obrabe sklepov?
Obraba sklepov se lahko značilno kaže z bolečino, omejeno gibljivostjo, otekanjem in nestabilnostjo. Težave lahko izvirajo iz sklepa oziroma znotrajsklepne ovojnice ali pa iz t. i. fasade sklepa. Obstaja tudi možnost, da bolečina in težave izvirajo iz obeh lokacij. Predvsem so bolečine večje pri večjih obremenitvah, načeloma pa opažamo rahlo izboljšanje pri začetku in pri lažji fizični aktivnosti. Zjutraj opažamo tudi okorelost, prav tako po dolgotrajnejšem sedenju.
Kateri so najpogostejši vzroki bolečin v sklepih?
Najpogostejši je obraba. Izhajamo iz tega, da je vzrok bolečine v samem sklepu. Obstajajo pa še drugi, namreč možnost, da mišice lahko povzročajo bolečine, kar pa včasih težko ločimo od sklepnih vzrokov.
Obraba sklepov in hrbtenice se najprej kaže s spremembami na sklepnem hrustancu in kasneje napreduje tudi na kosteh. Predvsem večje obremenitve, denimo daljšo hojo, spremljajo hude bolečine. |
Zakaj bolečin ne smemo prezreti?
Prezremo lahko nekajminutne ali nekajurne, ki same po sebi minejo. Bolj trdovratnih pa preprosto ne moremo.
Kateri so dejavniki tveganja za poškodbe sklepov?
Predvsem oblika in obseg fizične aktivnosti. Pomembni dejavniki, ki povzročajo nastanek tveganja, so tudi slaba mišična kondicija, neustrezni treningi, slaba tehnika in tvegani športi na splošno. Večje tveganje za poškodbe sklepov so tudi druge bolezni, denimo sistemske, povečana ligamentarna ohlapnost in prejšnje poškodbe istih sklepov.
Kateri so lahko znaki sklepnega vnetja?
Zlasti bolečine, rdečina in oteklina.
Kateri alarm nas opozori, da moramo obiskati ortopeda?
Vedno se najprej oglasimo pri izbranem družinskem zdravniku. Lažje probleme bo zlahka rešil na primarni ravni. Dolgotrajnejše otekanje, nestabilnost in bolečine ter deformacija pa sodijo k ortopedu.
Ali lahko kaj sami storimo za to, da ublažimo bolečine?
Pri vnetju hladimo, uporabljamo različne tablete proti vnetju in bolečinam, preventivno pa moramo seveda izvajati krepitveno vadbo. Upoštevati je treba tudi zakone ergonomije, zelo pomembna je pravilna tehnika pri različnih športih.
Kako pomaga fizioterapija? Komu jo svetujete?
Fizioterapijo razdelimo na t. i. instrumentalno fizioterapijo (protibolečinska elektrostimulacija, ultrazvok, laser, diadinator, gretje) in kinezioterapijo. Kinezioterapija je zdravljenje z gibanjem. To vsebuje krepitveno vadbo, splošno povečevanje kondicije in raztezne vaje. Predvsem ortopedi priporočamo kinezioterapijo.
Kdaj se odločate za protibolečinsko blokado?
Protibolečinska blokada sklepov je indicirana pri vnetjih z izlivom v sklepe. Običajno sklep najprej izpraznimo in v določenih predelih potem apliciramo tudi kortikosteroid z anestetikom. Opraviti je treba natančen klinični pregled, ki poda idejo, ali bi bila blokada primerna rešitev ali ne. Pri hrbtenici priporočamo blokado predvsem pri lokalnih sindromih, kot je fasetni.
Ali obstajajo nove metode zdravljenja, ki naj bi izboljšale gibljivost v sklepu?
Nove metode so predvsem umetni sklepi, korektivne osteotomije, pri kontrakturah posegi na mehkih delih. Gibljivost poskušamo izboljšati tudi s transplantacijo vzgojenih hrustančnih celic. Predvsem pa priporočamo krepitveno vadbo in vaje za polni obseg sklepov.