Te težave v povprečju prizadenejo starejše, stare okoli 70 let, tako moške kot ženske, in niso običajni znak staranja, ampak je treba obiskati zdravnika. Čeprav zaradi tega ljudje niso življenjsko ogroženi, vpliva na njihovo psihično in socialno stanje, posledično pa imajo zelo poslabšano kakovost življenja.
Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je pogosta težava, ki lahko pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Kljub temu pa kar 40 odstotkov ljudi, ki se sooča z njo, svojemu zdravniku nikoli ne potoži o motečih simptomih.
»Prekomerno aktivni sečni mehur je težava, ki neposredno ne ogroža življenja v smislu vitalnih funkcij, znižuje pa kakovost življenja bolnikov,« je na okrogli mizi Kako ukrotiti prekomerno aktiven sečni mehur? povedal izredni profesor dr. Adolf Lukanovič, dr. med., strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Poudaril je, da je o tej težavi treba javno govoriti. Urinska inkontinenca, ki pomeni nehoteno odtekanje urina, vpliva na samopodobo bolnikov, na njihovo uveljavljanje v družbi, poleg tega pa je tudi družbeno-ekonomski problem: v Sloveniji se namreč vsako leto porabi 15 milijonov evrov za medicinsko-tehnične pripomočke. Zato je treba narediti več na področju preventive, torej za preprečevanje te nadloge.
Kako nastane
Mehur ima dva sistema: krožno mišico, ki se mora skrčiti, in mišico zapiralko, ki se mora sprostiti, da lahko odtočimo. Pri polnjenju mehurja se dogaja obratno: krožna mišica se razteza, mišica zapiralka pa skrči. Proces imenujemo veziko-uretralna sinergija. Normalna fiziološka kapaciteta mehurja je dobrih 400 mililitrov. Zdrav človek odtoči vsake tri do štiri ure. Pri bolezenskih stanjih, nepravilnih higiensko-dietetskih režimih (nepravilno pitje, neustrezna tekočina, uživanje kofeina, teina, dražečih snovi, diuretikov …) se veziko-uretralna sinergija podre in nastane urinska inkontinenca.
Vzrokov za njen nastanek je več. Nujnostno uhajanje urina ali urgentna inkontinenca je posledica PASM. »Študentom rad povem, da je sečni mehur gladkomišični organ in deluje kot srce. Se krči in širi. Ti dve akciji morata biti sinhronizirani,« je povedal Lukanovič. »Če pa se mehur prepogosto krči, če polnitev do fiziološke kapacitete ni mogoča, govorimo o čezmerni aktivnosti sečnega mehurja.«
Nenadzorovano uhajanje urina se lahko pojavi ob naporu, ki je posledica slabosti mišice zapiralke sečnega mehurja. PASM se kaže v nujnostni ali urgentni inkontinenci. A sečni mehur ni tako preprosto zgrajen, da bi težave lahko takoj opredelili. Skoraj tretjina bolnic ima po Lukanovičevih besedah t. i. mešano urinsko inkontinenco. Za pravilno opredelitev načrta zdravljenja je to treba upoštevati.
Tudi pri moških
Stresna urinska inkontinenca nastane zaradi oslabljenega zapornega mehanizma kot sestavnega dela vezivno-mišičnih struktur medeničnega dna, ki je pri ženskah bolj prizadet zaradi nosečnosti in poroda. Drugi dejavniki, ki vplivajo na oslabljeno mišično zapiralko, so kronično zaprtje, težko fizično in stoječe delo. Breme bolezni, ki ga povzroča PASM, se kaže v večji odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta, motivaciji v vsakdanjem življenju, v omejitvah socialnega uveljavljanja, kot so športne in prostočasne dejavnosti ter partnersko življenje. Lukanovič je opozoril, da kar vsaki četrti ženski pri spolnih odnosih uhaja urin. »Zdravniki družinske medicine o tem svojih bolnic ne sprašujejo, saj je sociokulturno okolje pri nas tako, da se o spolnosti malo govori. Šele zadnja leta se več pogovarjamo o spolnosti in urinski inkontinenci.«
Simptomi se pojavljajo pri ženskah in moških. A se šele zadnjih nekaj let govori, da je to tudi težava moških, prej je prevladovalo mnenje, da pesti le ženske. »Večino simptomov, ki jih urologi imenujemo simptomi spodnjih sečil, se je pri moških bolj pripisovalo težavam s prostato. Ni se razmišljalo, da gre lahko tudi za napako v sečnem mehurju,« je povedal mag. Dejan Bratuš, dr. med., predstojnik oddelka za urologijo v UKC Maribor in predsednik Združenja urologov Slovenije. Težave nastanejo med polnjenjem sečnega mehurja ali praznjenjem, kjer prostata res igra veliko vlogo. Zato se je v zgodovini vse simptome pripisovalo težavam s prostato. A ni tako. Pojavnost PASM je med obema spoloma skoraj enaka.
Obiski pri
zdravniku (pre)redki
Urinska inkontinenca ima velik vpliv na življenjski slog, a ljudje kljub temu redko poiščejo pomoč zdravnika. Pravih epidemioloških študij ni, a Bratuš meni, da je razlogov za to verjetno več. Nekateri bolniki menijo, da sta PASM in uhajanje urina naravni del staranja, nekaterim je o tegobi nerodno govoriti, drugi pa so prepričani, da za tovrstne težave ne obstaja nikakršno zdravljenje. Lukanovič je dodal, da je težava pri informiranosti bolnikov: ker gre za starejšo populacijo, ta ni posebno vešča uporabe spleta in težje dobi informacije.
Bratuš je poudaril razliko med PASM in urinsko inkontinenco, ki ni nujno prisotna pri vsakomur, ki ima težave z uhajanjem urina. Številni nimajo težav z nenadzorovanim uhajanjem urina, čutijo le potrebo po pogostem uriniranju, tako podnevi kot ponoči. Vendar to negativno vpliva na njihovo kakovost življenja, saj so omejeni pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so obisk gledališča, vožnja z avtobusom, nakupovanje.
Zdravljenje PASM poteka na več načinov, in sicer z manj invazivnimi, t. i. konservativnimi metodami, kot je trening sečnega mehurja, srednje invazivna metoda je zdravljenje z zdravili, obstaja tudi invazivno zdravljenje s kirurškimi posegi. Za zdravljenje z zdravili je po dolgem času na voljo novo, od katerega si veliko obetajo. Bratuš je opozoril: »Čudežne tabletke, ki bi brez treninga in truda bolnika ozdravila, ni. Težava dosedanjega zdravljenja z zdravili je bilo nesodelovanje bolnikov. Hitro so obupali ter zaradi neučinkovitosti in neželenih učinkov, kot so suha usta in zaprtje, nehali jemati tablete, večina že pred potekom enega meseca.« Novo zdravilo iz skupine beta adrenergičnih agonistov ima manj stranskih učinkov ter omogoča preprosto jemanje, zaradi česar se pričakujeta boljše sodelovanje bolnikov in njihovo daljše vztrajanje pri terapiji, kar je pomemben dejavnik izboljšanja bolezenskega stanja.
Prekomerno aktiven sečni mehur
PASM je kronično progresivna motnja, pri kateri je glavni simptom urgenca (nenaden in močan pritisk na vodo, zaradi katerega moramo opustiti vse aktivnosti, s katerimi se takrat ukvarjamo, in moramo nemudoma na stranišče), s pridruženo inkontinenco (uhajanje vode, preden pridemo do stranišča) ali brez nje. Običajno osebe s to motnjo hodijo pogosteje na vodo čez dan in glede na jakost tiščanja povedo, da odvajajo manjše količine urina (100–150 ml); ponoči vstanejo vsaj enkrat (običajno pa okoli dva- do trikrat), iz spanja jih prebudi pritisk na vodo. Precej žensk toži nad bolečinami v spodnjem delu trebuha, nad težavami pri spolnih odnosih (občutek drgnjenja, suhe nožnice, bolečine pri spolnem odnosu, anorgazmija, pritisk na vodo po odnosu in pritisk za sramno kostjo po odnosu), zaradi česar se jim pogosto izogibajo in posledica tega je lahko težava v partnerski zvezi.