Nutricionisti o živilih

Trudite se živeti zdravo, imeti uravnotežen jedilnik, sočite zelenjavo, uporabljate rjav riž namesto belega, sojin napitek namesto mleka in tako naprej, pa vendar imate še nekaj manevrskega prostora za izboljšave, pravijo strokovnjaki za prehrano, ki se marsikaterega živila, ki je sicer pogosto na naši mizi, izogibajo v velikem loku.

Surov ohrovt, ki je sicer pogosta sestavina zelenih smutijev ali presnih sokov, in preostale zelenjave, ki spada v družino križnic, torej brokoli, cvetača, brstični ohrovt, zelje, ni priporočljivo uživati pogosto, denimo vsak dan, saj jo uvrščajo med goitrogeno, torej lahko vpliva na delovanje ščitnice. »Ščitnica, ki izloča premalo hormonov, lahko pomeni kopičenje kilogramov, kar pomeni, da si z uživanjem tovrstnih zdravih smutijev delamo medvedjo uslugo oziroma kopičimo kilograme,« pravi angleška nutricionistka, specializirana za zdravje žensk, dr. Marilyn Glenville. Povsem druga pesem je, če si te plodove zemlje privoščimo kuhane, tako obdelani so namreč dobrodejni za naše telo, za izničenje goitrogenega učinka zadostuje že dušenje.

Ko ni sezone paradižnikov, marsikdo kupi tiste v konzervi, a boljša izbira so v papirnati ali stekleni embalaži, pravi nutricionistka Rosemary Ferguson. »V paradižniku je veliko kisline in skrbi me, da lahko ta povzroči korozijo pločevinaste posode, kar poveča možnost za zastrupitev s kovino,« pravi in še, da ni veliko bolje s konzervami, ki so znotraj obdelane s plastiko, saj ta lahko pronica v vsebino in konec koncev vpliva na delovanje našega endokrinega sistema.

Poznavalci odsvetujejo tudi pokovko, ki se jo pripravi v mikrovalovki, in sicer zaradi vrečke, v kateri so lahko sledi strupenega PFC, polifluoriranih spojin, ki so jih dolgo uporabljali za preprečevanje prijemanja. Raziskave na Danskem kažejo, da gre verjetno za rakotvorne snovi in lahko povzročajo bolezni srca in težave s ščitnico. Pokovko zato raje pripravljajte v ponvi s kokosovim oljem in malce soli.

In kako je s sicer vse bolj priljubljenimi brezglutenskimi živili? »Mislim, da je večja težava današnje žito kot gluten. Pšenica lahko pri nekaterih povzroča prebavne težave, kamut, denimo, pa ne. Ljudem s sindromom razdražljivega črevesja se stanje po uživanju izdelkov iz kamuta izboljša, po tistih iz modernih žitaric pa precej poslabša. Mislim, da gluten ni težava, ampak to, da smo spremenili današnje žitarice,« pravi nutricionist Patrick Holford.

Sojin napitek po mnenju Henriette Norton, specialistke za žensko in otroško prehrano, nosečnost in plodnost, ni tako zdrav, kot je pogosto predstavljen, saj je soja, preden pride do nas v obliki napitka ali jogurta, pogosto močno predelana, povrhu pa vsebuje tripsin, ki lahko zavira prebavo beljakovin in delovanje trebušne slinavke. V sojinem napitku je še fitinska kislina, ki lahko ovira absorpcijo ključnih mineralov, cinka, železa, kalcija, magnezija. »Zadnja dva sta še posebno pomembna med menopavzo, ironično pa je, da tedaj ženskam pogosto priporočajo sojo,« sklene strokovnjakinja.

Pogost nasvet je, naj bel riž v prehrani zamenjamo z rjavim, a Gabriela Peacock opozarja, da niti to ni idealna izbira. »Kdor redno uživa veliko riža, tvega zdravje, in sicer zaradi arzena, ki ga je v rižu po nekaterih raziskavah kar 20-krat več kot v drugih posevkih, saj ta raste v poplavnih razmerah, ki omogoča lažjo absorpcijo arzena.« Basmati riž ima sicer nižje vrednosti, rjavi običajno višje kot bel zaradi lupine, nič bolje ni z riževim napitkom. Riž je treba pred uporabo temeljito izprati in ga kuhati v veliko vode.

Nutricionistka Eve Kalinik zaradi odličnih probiotičnih koristi prisega na nepasterizian sir, saj je bil pasteriziran izpostavljen visoki temperaturi in z njegovim uživanjem nimamo naravnih mikrobnih koristi, nujno potrebnih za črevesno zdravje, še posebno priporoča kozjega in ovčjega, Shona Wilkinson pa pojasnjuje, zakaj probiotični jogurt ni tako super živilo, kot marsikdo misli. »V njem je veliko sladkorja, kar je prvi minus, drugi pa, da so probiotiki, splošno znani kot dobre bakterije in blagodejni za prebavo, izjemno nežni in jih uniči že želodčna kislina.«