Vitamini so organske sestavine hrane, ki omogočajo normalno delovanje telesa, a ker se v organizmu ne sintetizirajo, vsaj ne v dovolj velikih količinah, jih moramo vnašati s hrano ali kako drugače. Za normalno delovanje telesa potrebujemo tudi vitamin D, ki mu pravimo tudi sončni vitamin, saj ga dobimo z izpostavljanjem soncu zadostuje že deset minut na dan, in to samo nekaj kvadratnih centimetrov kože. Toda pozimi, ko je manj sonca, naše telo težje samo tvori ta vitamin, zato ga moramo več vnašati s hrano oziroma dodatki, ki nam jih predpiše zdravnik.
Pomanjkanje vitamina D je precejšnji zdravstveni problem, težave se kažejo zlasti pozimi. Po slovenskih študijah naj bi predšolski otroci dosegali približno petino priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa dobro polovico. Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in otrocih vodi v rahitis, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta ter manjšo moč mišic. Pri starejših ljudeh lahko vodi v razgradnjo kosti. Zaradi pomanjkanja vitamina D je slabša absorpcija kalcija, kar v starosti vodi v nastanek osteoporoze. Pa ne le to, po nekaterih podatkih naj bi njegovo pomanjkanje vplivalo tudi na oblikovanje dentina, pomembne zobne snovi pod zobno sklenino. Ta vitamin ni pomemben le za zdravje kosti in zob, spodbuja tudi normalno krčenje mišic in delovanje živcev. Dodatki vitamina D naj bi pomagali ustaviti tudi luskavico. Previdnost pri dodajanju tega vitamina ne bo odveč, saj ima potencialno toksične učinke in naj nam ga prepiše zdravnik. Njegovo pretirano uživanje lahko privede do presežka v organizmu in povišane vrednosti kalcija v krvi in urinu ter kalcifikacije mehkih tkiv, predvsem ledvic, srca, pljuč in arterij. Ob pretiranem vnosu vitamina D lahko pride do zastrupitve z izgubo teka, kovinskim okusom, slabostjo, bruhanjem, glavobolom, krči v trebuhu, drisko, povečanim izločanjem urina, hiperkalciemijo, tudi do vnetja trebušne slinavke.
 | |
| Pozimi si privoščite mastne ribe, kakršen je losos. Foto: Shutterstock |
Znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D, so izčrpanost, fizična oslabelost, bolečine v mišicah in kosteh, na primer bolečine v križnem predelu pri ženskah, utripajoče bolečine v križu, v medenici, spodnjih okončinah, bolečine ob pritisku na prsnico ali golenico ter oslabelost mišic. Njegovo pomanjkanje pri odraslih lahko povzroči živčnost, nespečnost, drisko. Tveganje za pomanjkanje tega vitamina je višje pri starejših od 65 let, ženskah, ki dolgo dojijo brez dodatnega uživanja vitamina D, temnopoltih, tistih, ki se dlje zadržujejo v zaprtih prostorih, in debelih, težave lahko povzročijo tudi nekatera zdravila.
Vitamin D je topen v maščobah, njegov presežek se iz telesa ne izloča prek ledvic z urinom kot pri vodotopnih vitaminih; vitamin D (kalciferol) se nahaja v dveh oblikah: vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol); prvi je v živilih rastlinskega izvora, drugi pa v živilih živalskega izvora, v mastnih ribah (losos), v ribjem olju, jetrih, jajčnem rumenjaku pa tudi mleku in mlečnih izdelkih, kot sta sir in jogurt. S hrano zaužiti vitamin D se absorbira v tankem črevesju, nato se prek limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se pretvori v obliko, da jo kri prenaša po telesu do celic, ki ga potrebujejo. V dnevih brez sonca si tako še raje privoščimo jogurt in kos sira na (temnem) kruhu ali pa dan začnimo z rumenjakom.
