Nosečnost in z njo nešteto vprašanj. Izpostavili smo nekaj najpogostejših, na katera nam je strokovno odgovorila Darija Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z licenco za ultrazvočne preglede v nosečnosti.
Katera je res zgornja starostna meja za odločitev za otroka?
Najoptimalnejši čas za rojstvo otroka je okoli 25. leta, vendar se že dve desetletji starostna meja ženske, ki prvič rodi, pri nas giblje okoli 30. leta. Vzroki so v daljšem izobraževanju, želji doživeti nekaj let po opravljenem študiju brez obveznosti do morebitnega naraščaja. Vsekakor sta zdaj v ospredju nezmožnost zaposlitve in s tem zavedanje, da možnosti za družino niso ustvarjene, ali krut, neusmiljen boj za že pridobljeno delovno mesto, ustvarjanje delovne kariere, pri čemer mlade ženske večkrat še vedno doživijo močno neodobravanje ali grožnje z izgubo delovnega mesta, če bi zanosile. Zdravniki in sociologi pa spremljamo tudi družbene pojave velikega števila ločitev in ustvarjanje novega partnerstva, lahko tudi 10 ali celo 20 let po rojstvu prvega otroka posameznice. Zrela ženska v novem funkcionalnem razmerju želi ponovno roditi in kar nekaj jih je pri nas, ki so noseče, stare tudi do 45 let. Mnogo strokovnjakov nima pozitivnega mnenja o poznem starševstvu, saj bodo morali otroka vzdrževati dolgo v starost, da bo samostojen, in to terja večji napor kot v mladosti. Sama se ne želim opredeliti do takega starševstva kot neprimernega, saj sem prevečkrat videla nikoli izpolnjeno hrepenenje po otroku, neizmerno srečo zrelih ljudi, ko postanejo starši. Konec konec se moramo odločiti sami, vsekakor so prednosti zdravje, telesna aktivnost, primerna prehrana ter seveda zmožnost otroku ponuditi tudi finančne možnosti za odraščanje.
Darija Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. |
S kakšnimi težavami se v zadnjem času najpogosteje srečujejo nosečnice?
Starostna meja se povišuje. Kljub dejstvu, da so bolj ozaveščene o lastnem zdravju, se bolje prehranjujejo in so fizično aktivne, opažamo zdravniki več nosečnostne sladkorne bolezni in duševnih motenj oziroma stisk, ki pa pomembno slabše vplivajo na potek nosečnosti. Zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta velikokrat opravljajo svoje delo s težavami, ki lahko vodijo v grozeč splav ali prezgodnji porod. Kar nekaj jih je nezaposlenih in skrb finančne nezmožnosti nikakor ni pozitivni dejavnik za rojstvo zdravega, donošenega otroka. Nekaj nosečnic pa je seveda tudi takih, ki so pretirano pozorne, želijo popolno nosečnost in popolnega otroka. Take ne sprejmejo normalnih nihanj ali manjših težav in večkrat zahtevajo drage diagnostične postopke, ki naj bi potrdili stanje otroka. S tem pa postane njihova nosečnost tvegana.
Do kdaj oz. koliko vztrajati z umetno oploditvijo?
V Sloveniji smo sprejeli starostno mejo posamezne ženske, ki jo vključijo v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, 42 let. Zdravljenje, ki ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, je zelo dobrohotno odmerjeno, kar šest poskusov, kar velja za eno najširših pravic neplodnega para v Evropi. Še vedno velja, da ima več možnosti par, ki je sicer zdrav, nima kroničnih obolenj ali razvad, kot je kajenje, in da imata oba kar se da zdrav življenjski slog brez hudega čustvenega ali telesnega stresa. Opažam pa, da kar nekaj neplodnih parov poišče pomoč v tujini, še posebno kadar potrebujejo podarjeno zarodno celico.
Vaš nasvet vsem bodočim nosečnicam?
Zadnjih nekaj let imamo pri vodenju nosečnosti nove teste, s katerimi ugotavljamo, ali je plod zdrav ali morda nosi kromosomske nepravilnosti; to so revolucionarne novosti. Iz ene epruvete krvi nosečnice je mogoče s posebno metodo izolirati plodove kromosome in s tem z veliko verjetnostjo napovedati morebitne najpogostejše kromosomske nepravilnosti. Seveda bi bilo najbolje za otroka, da odrašča ob mladi mami, a starejše nosečnice imajo vedno več možnosti, da jih ginekologi pripeljemo do poroda varno in da bo otrok zdrav. Zato naj ženska posluša samo sebe, vendar se mora zavedati, da je za svoje zdravje in s tem za zdravje otroka soodgovorna tudi sama.