Alkohol škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka oziroma ploda ter pri še nerojenem otroku povzroča trajne in nepopravljive poškodbe, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ministrstvu za zdravje in mladinski zvezi Brez izgovora, kjer so prepričani, da bodo s kampanjo ozaveščanja (filmček, predavanja, informativne stojnice po Sloveniji, 22.000 izvodov zloženk za bodoče starše – skoraj toliko otrok se na leto rodi pri nas, potekala pa bo tudi na družabnih omrežjih) pripomogli k večjemu zavedanju o nevarnostih pitja alkohola. »Upamo, da bo spodbudila tudi moške k vsaj devetmesečni vzdržnosti brez alkohola v podporo noseči partnerici,« pravi predsednik zveze Jan Peloza.
Izpostavljenost otroka alkoholu pred rojstvom je eden od glavnih vzrokov za prirojene motnje in razvojne nepravilnosti; kažejo se kot vrsta telesnih okvar, duševnih in vedenjskih motenj ter učnih težav, ki jim strokovno pravimo spekter fetalnih alkoholnih motenj. Na svetu je na milijone ljudi s temi motnjami. Nosečnice bi se morale odpovedati vsem alkoholnim pijačam, tudi kozarcu rdečega vina ali piva, saj že manjše količine lahko naredijo škodo, verjetnost za poškodbe zarodka pa je še večja ob pogostejšem pitju oziroma pitju večjih količin v kratkem času. Mag. Mercedes Lovrečič z NIJZ je razložila, da je alkohol »teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku in ima toksičen oziroma strupen učinek«. Alkohol prehaja skozi posteljico v otroka. Če torej pije alkohol nosečnica, ga pije tudi njen še nerojeni otrok, ta pa ga ni sposoben razgraditi tako kot odrasla oseba, »zato je koncentracija alkohola v krvi zarodka enaka ali celo višja od koncentracije alkohola v krvi matere in ostane taka tudi dlje«. Težave zaradi alkohola se lahko kažejo že med nosečnostjo (spontani splav, odmrtje ploda ali prezgodnji porod) ali takoj ob rojstvu (abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče), mnoge pa pozneje v razvoju otroka. »Vse posledice in zaplete pri nosečnici, zarodku in otroku, ki so posledica alkohola, lahko preprosto preprečimo tako, da v času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in med dojenjem ne pijemo alkohola.«
Pojasnila je, da se možgani začnejo razvijati v prvih tednih nosečnosti in so izjemno občutljivi za škodljive učinke alkohola, ta plodu škoduje v vseh obdobjih nosečnosti; posledice pri otroku lahko segajo od manjših vedenjskih in učnih težav pa vse do najtežje oblike, fetalnega alkoholnega sindroma. »Nujno je čim zgodnejše prepoznavanje sindroma in ustrezna strokovna pomoč, hitro ukrepanje pa lahko pripomore k boljši kakovosti življenja. Pogosto gre za osebe s posebnimi potrebami, ki navadno niso sposobne samostojnega življenja in potrebujejo podporo in zdravstveno oskrbo vse življenje. Čeprav je preprečevanje FAS in drugih fetalnih alkoholnih motenj preprosto in stoodstotno učinkovito, predstavlja alkohol še vedno enega glavnih vzrokov za duševno nerazvitost v razvitem svetu.«
Vrh ledene gore
Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi imelo FAS v Evropi od dva do štiri odstotke otrok. V Sloveniji ni znano, koliko jih je bilo pred rojstvom zaradi materinega pitja izpostavljenih alkoholu in imajo zaradi tega eno ali več prirojenih nepravilnosti. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema se je v obdobju 1997–2012 rodilo 16 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola, vendar je število verjetno podcenjeno, saj gre za podatek, ki je vnesen ob porodu, posledice pa se lahko prepoznajo pozneje ali celo ostanejo neprepoznane, ugotavlja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ. V resnici so številke torej veliko večje. Večina odraslih žensk v Sloveniji pije alkoholne pijače vsaj priložnostno. Ko ugotovijo, da so noseče, pitje prenehajo ali ga zmanjšajo, nekatere pa nadaljujejo. Anketa med obiskovalkami šol za bodoče starše na Gorenjskem, ki so jo naredili leta 2013, je pokazala, da jih je med zadnjo nosečnostjo najmanj 35 odstotkov vsaj enkrat pilo alkohol.
Na ministrstvu za zdravje se zavedajo ogromne škode, ki jo povzroča alkohol, zato so podprli tudi omenjeno kampanjo. Nataša Blažko pravi, da akcija »pomembno prispeva k spodbujanju zdravega življenjskega sloga brez alkohola pri mladih, še posebno nosečnicah in mladih družinah, ter predstavlja pomemben kamenček v mozaiku celovite obravnave tvegane in škodljive rabe alkohola. Prav zdrave izbire in zdravi začetki prispevajo k boljšemu zdravju posameznika in družbe nasploh.« Ključno sporočilo vseh aktivnosti letošnje akcije je: za nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost, je najvarnejša izbira, da ne pijejo alkohola in tako preprečijo možnost, da bi rodile otroka s škodljivimi posledicami zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, povzema mag. Hovnik Keršmanc.
Posledice FAS
•• duševna nerazvitost zaradi manjših, delno razvitih možganov,
•• težave s sledenjem navodilom in učenjem preprostih stvari,
•• motnje spanja, pozornosti, spomina, učenja in govora,
•• motnje vedenja,
•• prizadet sluh, vid, govor,
•• prirojene napake na srcu, ledvične, jetrne in kostne okvare,
•• značilen videz obraza,
•• prekinitev in opustitev šolanja,
•• nezmožnost samostojnega življenja,
•• dodatne psihične težave ali duševne motnje,
•• večje tveganje za odvisnost od alkohola in drugih drog. Ženske naj ne pijejo alkohola med načrtovanjem nosečnosti, vseh devet mesecev nosečnosti
in med dojenjem.
