Nosečnica mora jesti drugače

Prehrana med nosečnostjo mora biti raznolika in uravnotežena, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini, razporejena na več dnevnih obrokov, osnovno priporočilo, ki pravzaprav velja za vso družino, izpostavi prim. mag. Branislava Belović, dr. med. iz Murske Sobote. Ker nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, je nujno uživati raznovrstno hrano. Uravnotežena prehrana temelji na glavnih skupinah živil: zelenjava in sadje, škrobna živila (žita, žitni izdelki – kruh, testenine itd., kaše, riž, krompir), mleko in mlečni izdelki, meso, ribe in zamenjave zanje (npr. fižol, čičerka, leča, soja, tofu) ter živila, ki vsebujejo veliko maščob (pretežno olja). Sladkor naj bo v prehrani nosečnice le začimba. Z uživanjem živil iz vseh skupin zagotovimo zadosten vnos hranilnih in zaščitnih snovi, potrebnih za normalno delovanje telesa, vzdrževanje zdravja ter rast in razvoj ploda. Prednost naj imajo naravna živila lokalnega izvora, industrijsko predelane hrane naj bo na jedilniku nosečnice čim manj. Sogovornica poudarja, da je obvezno treba brati označbe – deklaracije na embalaži živil.

Saj se še spomnite nasvetov starejših žensk pa tudi moških, da mora nosečnica jesti za dva, kajne? Ženska, ki pričakuje otroka, mora res jesti drugače, saj v tem obdobju skrbi tako zase kot za plod, a to nikakor ne pomeni, da mora količino hrane podvojiti. Jesti za dva danes razumemo kot prilagojeno prehrano, kot skrb za dva, in ne dobesedno. »Energijske potrebe so v prvem trimesečju le malenkost večje kot pri ženski, ki ni noseča. Ob koncu prvega trimesečja in v drugem se povečajo za približno 350 kilokalorij na dan, v tretjem trimesečju za približno 450.«

Pomembne beljakovine

Za rast in razvoj ploda je pomemben predvsem vnos zadostne količine beljakovin živalskega in rastlinskega izvora. »V prvem trimesečju se potreba po beljakovinah bistveno ne razlikuje od priporočenih količin za zdravo žensko. Šele v drugem trimesečju je k dnevni prehrani treba dodati od 10 do 15 gramov beljakovin – 10 dekagramov rib ali mesa vsebuje 20 gramov beljakovin, 10 dekagramov skute 14 gramov beljakovin, 10 dekagramov kuhanih stročnic 10 gramov beljakovin, 1 deciliter mleka ali jogurta ali kislega mleka 3,5 grama beljakovin itd. Polovica dnevno priporočenih beljakovin naj ima visoko biološko vrednost (meso, ribe, jajca, mleko).« Pomemben je tudi vnos kompleksnih ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom (polnovredna žita in žitni izdelki, kaše, integralni riž), ki poleg zelenjave in sadja zagotavljajo zadostne količine vlaknin.

Kaj še naj nosečnica upošteva pri načrtovanju jedilnika in pripravi jedi? Nikakor ne sme pozabiti na živila, bogata z železom (rdeče meso, jajca, leča, suho sadje) in tista, ki imajo veliko joda, torej na morske ribe, mleko, mlečne izdelke, sir in jajca. Hrano naj soli izključno z jodirano soljo in sicer proti koncu kuhanja, saj se jod med toplotno obdelavo izgublja, svetuje strokovnjakinja za zdravo prehrano in avtorica več knjig, v katerih ne manjka številnih preprostih receptov za okusne zdrave jedi. Pozornost velja nameniti tudi vnosu tekočine – nosečnica naj je na dan zaužije približno dva litra. »Najboljša je navadna voda, za občasno popestritev pa tudi mineralna, najbolje brez mehurčkov, in razredčeni ali 100-odstotni sveže pripravljeni sokovi brez dodanega sladkorja.«

Vse, kar zaužije nosečnica, zaužije tudi otrok. To je tudi razlog, zakaj je v tem obdobju alkohol prepovedan – plodu oziroma otroku povzroči nepopravljivo škodo. Enako velja za kajenje in uživanje prepovedanih drog. Tudi na počitnicah, izletih in potovanjih naj nosečnica upošteva načela zdrave prehrane in popije dovolj ustekleničene vode. Izogiba naj se kockam ledu, sladicam, sladoledom, mlečnim izdelkom, piškotom, čokoladi itd., ki niso industrijsko pakirani, nepreverjenim lokalom in hrani s stojnic ter tisti, ki nekaj ur stoji na sobni temperaturi (samopostrežni bife v hotelih). In seveda: pogosto naj si umiva roke.

Zdravo rodno obdobje

Ker veliko nosečnosti ni načrtovanih, je pomembno, da se ženske v rodnem obdobju prehranjujejo zdravo in si tako zagotavljajo vse potrebne hranilne in zaščitne snovi tudi za začetek nosečnosti. Plod je namreč na neustrezno prehrano matere najobčutljivejši v prvih tednih svojega razvoja, pripoveduje specialistka pediatrije in socialne medicine. »Folna kislina zmanjšuje tveganje za okvaro nevralne cevi in nekaterih drugih prirojenih napak, zato je priporočljivo uživanje 400 mikrogramov folne kisline na dan vsaj en mesec pred načrtovano nosečnostjo in vse do konca prvega trimesečja. Pri nenačrtovanih nosečnostih pa je treba začeti uživati folno kislino čim prej. Poleg tega je dobrodejno uživati hrano, bogato s folno kislino, torej zeleno listnato zelenjavo, pomaranče, stročnice, integralna žita.« Kaj pa druga prehranska dopolnila? Jih potrebuje? »Če se prehranjujejo raznovrstno in uravnoteženo, poleg folne kisline večina nosečnic ne potrebuje nobenih dodatnih snovi. Zdravnik bo ob morebitnem tveganju za pomanjkanje določenih hranil – predvsem pri najstnicah, mnogorodkah, vegankah in ženskah z nekaterimi boleznimi – svetoval prehranska dopolnila oziroma predpisal zdravila«.

Seveda so nadvse koristni tudi primerna telesna dejavnost, počitek in spanje. »Zmerna telesna dejavnost – najprimernejši so hoja, plavanje in vadba za moč – pozitivno vpliva na zdravje nosečnice in ploda, obenem pa je tudi priprava na porod. V primeru zapletov in bolezni je potreben predhoden posvet z ginekologom.« Nosečnica naj se v posteljo odpravi do 22. ure. Več koristnih nasvetov je na voljo v priročniku Lahko jem v nosečnosti, ki ponuja pravila zdravega prehranjevanja in specifične napotke za prehrano nosečnice. Je dragocen pripomoček za pravilno izbiro živil, pripravo obrokov (recepti) in uravnoteženo prehranjevanje med nosečnostjo. Do zdaj ga je prejelo več kot 40.000 nosečnic, do ponatisa, ki je pravkar v pripravi, pa je na voljo v elektronski obliki na spletnih straneh ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tu tudi v madžarskem jeziku).