125 milijonov ljudi po svetu ima luskavico, v Sloveniji je takih približno 35.000, večina njih pa ima še vedno težave z nesprejemanjem okolice. »Kožne bolezni so pred stoletji predstavljale znak kužnosti in ta stigmatizacija je še zdaj prisotna,« pravi specialistka dermatovenerologije Nataša Koser-Kolar, dr. med.
Gre za večplastno bolezen, ki je prisotna na več nivojih in slabša kakovost življenja. Več raziskav, med drugim tudi ta, ki so jo med mlajšimi člani opravili v Društvu psoriatikov Slovenije, kaže, da bolezen vpliva na številne pomembne odločitve v življenju. Od izbire prostočasnih dejavnosti, šolanja, zaposlitve, partnerja do celo takšne, kot je odločitev za otroka. »Ne bom imela otrok, saj s svojo boleznijo ne želim bremeniti ljudi okoli mene,« je na primer ena izmed izjav bolnic. Zato je podpora bližnjih ključna za paciente z luskavico. Ta namreč ni ozdravljiva, z njo ljudje živijo več desetletij, občutno pa lahko izboljšamo simptome. Kar je pomembno pri zdravljenju luskavice, je to, da jo zgodaj diagnosticiramo in takoj začnemo zdravljenje. To je odvisno od vrste in resnosti bolezni ter od tega, katere telesne predele je prizadela.
Od otroštva življenje z luskavico
Maja je 22-letna študentka, ki je pri petih letih zbolela za luskavico. Od takrat naprej se je v šoli spopadala z zgražanjem sošolcev in celo najboljših prijateljev. Danes je samozavestna gospodična in poudarja, da je treba ljudi ozaveščati, saj če bi ti dobro poznali bolezen, sploh pedagogi in nekateri zdravstveni delavci, bi bilo stresa za bolnike veliko manj. »Luskavica ni le bolezen kože, ampak se prav na psihičnem stanju najbolj pozna. Veliko težav je s socialnimi stiki, bolniki imajo nizko samopodobo in ravno to je največja brazgotina, ki jo bolezen pusti,« nam je povedala Maja, ki je iz zapostavljene deklice do študentke, ki o luskavici govori naglas, prišla s pomočjo bioloških zdravil. »Bolezni nisem sprejela, a moja kakovost življenja se je bistveno spremenila ob uvedbi bioloških zdravil. Življenja brez teh zdravil si ne predstavljam. Zdravila sem dobila pri 16 letih in bila sem ena prvih mladoletnih oseb, ki sem jih dobila. K njim mi je pomagalo samozagovorništvo, od nekdaj sem se namreč pred zdravniki zelo postavljala za svoje pravice.«
Luskavica povzroča stres in obratno stres povzroča dodatno luskavico. »Pri meni se na primer pozna v času izpitov. Takrat lahko opazim, da imam izbruhov še enkrat več, sicer pa imam sedaj svojo bolezen dobro nadzorovano z biološkimi zdravili,« pravi Maja.
Povezavo med stresom in luskavico potrjuje tudi stroka. »Luskavica je sistemska bolezen in prek hormonsko umskega sistema se ta lahko izraža intenzivneje, če stresa ni, pa blažje. Za veliko bolnikov je ravno to vprašanje v povezavi s stresom prvo. In če raziskujemo te povezave, dobimo odgovor, da so poslabšanja lahko povezana z večjimi stresnimi obremenitvami,« pravi prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič.
Kako sploh nastane luskavica?
Pojavi se tako, da imunski sistem kože pomotoma sproži obrambni odziv, ki povzroči čezmerno nastajanje celic povrhnjice kože. Navadno posamezna celica povrhnjice kože dozori in odpade v 28 do 30 dneh, ob pojavu luskavice pa celica povrhnjice dozori in se pomakne na površje v samo treh do štirih dneh. Namesto da bi nato odpadle ali se odluščile, se celice kopičijo. Hkrati pride do vnetja in tako nastanejo žarišča vnete, zadebeljene in luščeče se kože.
Vzroki za to niso povsem znani, zagotovo pa k nastanku ali poslabšanju pripomorejo stres, kožne poškodbe, nekatere okužbe, odziv na posamezna zdravila in alkohol. Bolezen bi lahko bila tudi dedna, raziskave so pokazale 10-odstotno možnost, da bodo potomci zboleli, če za luskavico trpi eden od staršev.
Če luskavice ne zdravimo, se lahko sčasoma pojavijo druge težave, denimo metabolni sindrom, povišan sladkor v krvi, bolezni srca in ožilja. Prav tako imajo lahko oboleli, če se ne zdravijo, večje možnosti za razvoj pridruženih stanj in dokazano krajšo življenjsko dobo.
Najnovejši način zdravljenja luskavice so biološka zdravila, ki jih uporabljajo za sistemsko zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Delujejo drugače kot druga sistemska zdravila, saj ustavijo vnetni proces na samem začetku – v imunskem sistemu. Zdravila prekinejo vnetni cikel tako, da ustavijo delovanje nekaterih celic in beljakovin, ki sprožijo čezmerno rast kožnih celic in vnetje kože.
