Pomena zdravega življenjskega sloga, zlasti zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti, s katerim pripomoremo k ohranjanju zdravja, podaljšujemo proces staranja in lajšamo življenje v starosti, se iz leta v leto zaveda čedalje več ljudi. Znanstveniki ugotavljajo, da so vsakodnevni stres, nezadostno oziroma občasno gibanje, slabe prehranjevalne navade in drugi za zdravje negativni dejavniki krivi za porast diabetesa, čezmerne telesne teže, izgorelosti, slabega fizičnega stanja starejših ljudi in drugih tegob, ki so posledica ponavljajočih se fizičnih in psihičnih obremenitev. Predvsem zdravniki nenehno opominjajo, naj živimo kolikor je mogoče zdravo. O preventivi in spodbujanju zdravega življenjskega sloga je govorilo 17 udeležencev 2. mednarodnega simpozija, ki ga je v sodelovanju z UKC Ljubljana, UKC Maribor, Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in Razvojnim centrom IKTS Žalec organizirala Zdravniška zbornica Slovenije.
Preventiva Na kliniki Mayo so nedavno odprli nov center za zdravstveno preventivo, v katerem s testi in meritvami ugotavljajo, kakšno je zdravstveno stanje (zdravih) ljudi, in jim sestavijo predloge in vaje za njegovo vzdrževanje oziroma izboljšanje. Nov pristop v zdravstvu je pomemben tako za posameznika kot za delodajalce, saj so bolni zaposleni za njih večje breme. |
Srečanje vrhunskih tujih (s klinike Mayo jih je prišlo kar sedem, tudi dr. Bruce Johnson, dr. Amine Issa, dr. John Eisenach, dr. Mathew M. Clark) in domačih strokovnjakov s področja kineziologije, medicine dela, presnove, psihologije in življenjskega sloga je bilo posvečeno petim sklopom: spremljanju parametrov življenjskega sloga, zdravemu staranju, krepitvi zdravja delavcev v zdravstvu, metabolnemu sindromu in diabetesu ter psihologiji življenjskega sloga. Predavatelji so prepričani, da k bolj zdravemu življenju lahko občutno pripomore tudi informacijsko-senzorska podpora, s katero je mogoče spremljati zdravstveno stanje in usmerjati k zdravemu življenjskemu slogu.
Zdravje zdravnikov Namen projekta Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu, ki poteka med slovenskimi specialisti anesteziologi in specialisti družinske medicine, je opredeliti zdravstvena tveganja in delovne obremenitve (glede na lastnosti posameznika in njegovega delovnega mesta), ki negativno vplivajo na zdravje in kakovost opravljanja dela pri zdravnikih z izrazitim časovnim preseganjem delovnih obremenitev in zaposlitvijo na več delovnih mestih. Projekt se osredotoča na fiziološke, psihološke, kineziološke in delovne parametre, ki jih je mogoče z ustrezno informacijsko-senzorsko podporo spremljati, jih meriti, nanje opozarjati in uporabnika z ustrezno predpisanimi preventivnimi in telesnimi dejavnostmi voditi v aktivno nevtralizacijo tveganj, so pojasnili na Zdravniški zbornici Slovenije. |
Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu
Udeležence simpozija je pritegnil zlasti tretji sklop predavanj z naslovom Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu, saj se ravno zdravniki, ki nas opozarjajo o pomenu zdravega življenja, vsakodnevno srečujejo z velikimi delovnimi obremenitvami in zato, kako ironično, pogosto ne zmorejo ustrezno poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. Gostje s klinike Mayo so predstavili prvo znanstveno študijo o stresu na delovnem mestu med zdravstvenimi delavci v ZDA, ki so jo na tej svetovno znani kliniki naredili med mladimi anestezisti ob začetku stažiranja. Raziskavo so izvedli s pomočjo slovenske tehnologije podjetja RC IKTS Žalec, ki je izdelalo aplikacijo in portal @life, s katero je mogoče meriti in spremljati zdravstvena tveganja in delovne obremenitve, ki povzročajo negativne učinke na zdravje in kakovost opravljanja dela.
Pod vodstvom Zdravniške zbornice Slovenije podobna dvomesečna raziskava trenutno poteka tudi med slovenskimi zdravniki. Z njo želijo pridobiti objektivne podatke o posledicah (pre)obremenjenosti zdravnikov na nekaterih kritičnih delovnih mestih. V raziskavo je vključenih 80 specialistov anesteziologov in specialistov družinske medicine v Ljubljani in Mariboru. Vodja slovenskega projekta in eden od članov organizacijskega odbora mednarodnega simpozija, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., je dejal, da se je o zdravju zdravnikov premalo govorilo in da zaradi velikih obremenitev na delovnem mestu, ki so posledica velikih pričakovanj družbe do zdravnikov in zdravnikov do sebe, ti pogosto ne posvečajo dovolj časa svojemu zdravju in dobremu počutju. »Posledice so lahko usodne tako za zdravnike kot za bolnike. Kažejo se v izgorelosti, razvoju bolezni in odvisnosti, prezgodnji smrtnosti zdravnic družinske medicine ter večji možnosti strokovnih napak, ki lahko ogrozijo varnost bolnikov.«