Na prvem mednarodnem sejmu sodobne medicine MEDICAL, ki je bil sredi aprila v Gornji Radgoni, je Zavod za izobraževanje o diabetesu pripravil problemsko konferenco z naslovom Kako vzgojiti zdravega otroka v svetu zaslonov. Otroci namreč vse več časa preživijo v svetu virtualnih odnosov in znanstveniki s področja nevrologije ugotavljajo, da se zmanjšuje njihovo zanimanje za stike z ljudmi v resničnem svetu. Sedeče, neaktivno življenje pred zasloni pa poraja tudi skrb, kakšno je in bo psihofizično zdravje naših potomcev. O tem je poleg drugih strokovnjakov govoril prof. dr. Matej Tušak, športni psiholog in redni profesor psihologije in psihologije športa na fakulteti za šport in na filozofski fakulteti v Ljubljani. Osredotočil se je na vprašanje, ki si ga vsak dan zastavlja nešteto staršev in učiteljev: kako motivirati otroka za gibanje v svetu zaslonov? Dr. Tušak zatrjuje, da preprostega odgovora na to vprašanje ni. »Telesna aktivnost mora postati zelo atraktivna, če želimo tekmovati z atraktivnostjo hitrih zadovoljitev, ki jih prinašajo računalniške igrice. V svetu, v katerem živimo, klasični treningi za športnike v športnih društvih velikokrat pomenijo za večino drugih otrok prevelike obremenitve in zato niso atraktivni.
samo s spremembo
obnašanja.
Če želimo v motivacijski borbi zmagati pred atraktivnostjo računalnikov, moramo otrokom organizirati rekreativno vadbo, ki bo čim bolj pestra, ki bo ponujala nove izkušnje, razburljivost in drugačnost. Za to pa bo treba precej prevetriti programe rekreacije ti bi morali biti za mlade sestavljeni iz več različnih aktivnosti, ki bi se prilagajale letnim časom in bi vključevale aktivnosti v naravi in dvoranah, tako da bi vsak našel vsaj nekaj zanimivega zase. Preiti bi morali iz ponujanja enega športa za trening v ponujanje raznolikosti, v ukvarjanje z rekreacijo na način, ki upošteva pomen igre, druženja, razvoja sposobnosti, izkušenja razburljivosti ipd. To pa bo seveda zahtevalo premike v glavah pri načrtovanju športnih aktivnosti za otroke in mlade, a glede na vse videno je seveda vredno.«
Zdravi v službi
Varnim in zdravju prijaznim delovnim mestom pa je bil posvečen četrti mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu, ki je prejšnji teden v Ljubljano pritegnil številne domače in tuje ugledne predavatelje. S prvim dnem simpozija smo v Sloveniji napovedali začetek izvajanja evropske kampanje Zdravo delovno okolje 20162017: Zdrava delovna mesta za vse generacije, ki poteka pod okriljem Evropske agencije za varnost in zdravje na delovnem mestu. Vedno več delodajalcev, tudi v Sloveniji, se zaveda, da je za podjetje dolgoročno koristno, če vlaga v zdravje zaposlenih, saj se ti tako počutijo bolje, so visoko delovno storilni in ostanejo zdravi tudi v starosti (na primer vadba za preprečevanje bolečin v križu, tehnike za obvladovanje stresa, spodbujanje telesne aktivnosti v prostem času, delavnice o zdravi prehrani, informacijska orodja za organiziranje zdravju naklonjenega življenjskega sloga).
Drugi dan simpozija je bil posvečen predvsem predstavitvi uporabniških izkušenj s programsko platformo 24alife, pri kateri sodelujejo Razvojni center IKTS Žalec, Fakulteta za šport UL, Medicinska fakulteta UL, Karlova in Francova univerza v Gradcu, nizozemski razvojni inštitut TNO in ameriška Klinika Mayo. Zbrane so seznanili z zdravstvenimi učinki 90-dnevnega paketa zdravja 24alife, ki so ga pri nas med drugim izvajali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z medicinske fakultete pravi, da je zdrav življenjski slog kot trening pri športu; s treningom si pridobimo rezervo moči in kondicije, da potem zmoremo večji napor, z zdravim življenjskim slogom pa si pridobimo zdravstveno rezervo, da potem, ko pride bolezen, to z lahkoto premagamo.
Kaj pa stres? Stres na delovnem mestu vpliva tako na učinkovitost podjetja kot tudi na kakovost življenja posameznika, je povedal prof. dr. Matej Tušak. »Delovne organizacije z ustreznimi intervencijami lahko pridobijo izrazito produktivnega, visoko motiviranega in učinkovitega posameznika, seveda pa ga lahko prav tako prisilijo, da živi zdravo in aktivno tudi zunaj delovnega časa.« |
»Naše študije so pokazale, da s trimesečnim programom zdravega življenjskega sloga lahko ljudje, ki so imeli povišan sladkor, stresne hormone ali pokazatelje kroničnega vnetja, zmanjšajo te nevarne dejavnike za nastanek žilnih in drugih bolezni na normalo, če sledijo programu.« Prof. dr. Vojko Strojnik s fakultete za šport je predstavil ukrepe za preprečevanje bolečin v križu med sedečim delom. Poudaril je, da je napor odnos med obremenitvijo in gibalnimi sposobnostmi in da je smiselno za zmanjševanje napora vplivati na oboje. Manjšo obremenitev dosežemo z ustrezno ergonomijo in organizacijo delovnega mesta ter mikro in aktivnimi odmori med delovnim časom. Gibalne sposobnosti pa izboljšamo z ustrezno vadbo, ki vključuje moč in raztezanje mišic, ki kontrolirajo kolčni sklep, iztegujejo trup in zagotavljajo pritisk v trebušni votlini, ter učenjem pravilnih tehnik gibanja oziroma položajev in njihovo uporabo v praksi. »Redna vadba skozi celotno življenjsko obdobje omogoča zdravo staranje. Tudi če nismo bili aktivni v mladosti ali pa v obdobju odraslosti, bo vadba vedno koristila. Nikoli ni prepozno za začetek.« Prof. dr. Matej Tušak, ki sodeluje tudi pri projektu 24alife (zlasti na področju obvladovanja stresa, psihične priprave in motivacije) kot psiholog dobro ve, da zdravje lahko izboljšamo le s spremembo obnašanja. »Cilj aplikacije je vsakodnevna pomoč pri izvajanju različnih aktivnosti. Če lahko merite, nadzorujete napredek in vidite spremembe na sebi, vas to znova in znova motivira, kar seveda pripomore k dobremu zdravstvenemu stanju.«
