POTOVALNA LEKARNA

Nikar ne hodimo bosi po travi

Objavljeno 18. junij 2015 16.30 | Posodobljeno 18. junij 2015 16.30 | Piše: Klavdija Miko

Piki žuželk v toplem delu leta, ko se več kot sicer gibamo v naravi, so nadležni, izjemoma so nevarni, kadar izzovejo alergijsko reakcijo.

V gozdu se izogibajmo podrasti in grmovju.

Tedaj sta nujna takojšnje ukrepanje in pomoč zdravnika. Piki niso nevarni, razen za tiste posameznike, ki so na pike alergični, ali če nas žuželka piči v usta ali žrelo,« pove Eva Grilc, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Vsaka reakcija okoli predela vboda ni alergija. Večinoma so bolečina, srbečica in manjša rdečica z oteklino posledica vbrizganega strupa pod kožo.« Če je lokalna reakcija manjša, praviloma v nekaj urah spontano izgine. Potem ko odstranimo želo, če je morda ostalo v koži, prizadeti del ohladimo in nanj nanesemo gel s hladilnim učinkom oziroma z antihistaminikom. Mazilo za oskrbo kože po pikih naj bo tudi sicer del priročne osnovne lekarne za manjše zdravstvene tegobe, ki naj bo vedno pri roki.

Pri blagi alergijski reakciji lahko vzamemo sistemski antihistaminik. Sicer sistemske preobčutljive oziroma alergijske reakcije delimo na štiri stopnje, glede na prizadetost organov. Koža in sluznica sta prizadeti v prvi in drugi stopnji, v tretji se simptomom pridruži prizadetost dihal. Zadnja stopnja je anafilaktični šok. Ljudje, ki imajo znano anafilaktično reakcijo, morajo imeti s seboj vselej set za samopomoč.

Pozor, okuženi klopi

Možnost pikov žuželk lahko zmanjšamo, če se držimo nekaterih napotkov, denimo ne hodimo bosi po travi, saj so nekatere kolonije čebel naseljene v tleh, ne rinemo v skladovnice lesa, ker lahko v njih gnezdijo ose, izogibamo se pisanim oblačilom in dišečim parfumom... »Ko odhajamo v naravo, v gozd, se izogibajmo podrasti in grmovju. Zadržujemo se na širokih poteh. Oblečemo se v svetlejša, gladka oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače. Pokrijemo se s svetlim pokrivalom. Tako bomo tudi, denimo, klopa hitreje opazili in ga še pravočasno odstranili. Za zaščito za nepokrite dele lahko nanesemo repelente, ki vsebujejo dietiltoluamid (DEET). Repelent je proti klopom učinkovit bistveno krajši čas kot proti komarjem. Pomembno je, da se po vrnitvi iz gozda preoblečemo in dobro pregledamo ter morebitnega klopa, pritrjenega na kožo, čim prej odstranimo,« svetuje Eva Grilc.

Sogovornica pove, da so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis (KME), virusno obolenje osrednjega živčevja, pa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred KME, vendar se zanj v Sloveniji odloča premalo ljudi, glede na to, da so tveganju izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine.

Lymsko boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo okuženi klopi. »Prvi znaki lymske borelioze so rdečina, ki se ponavadi pojavi na predelu pika. Rdečina ima obliko obroča, ki se postopoma širi, v notranjosti pa bledi, poenostavljeno bi lahko rekli, da spominja na prometni znak stop. Tudi brez zdravljenja po kakšnem mesecu izgine, sledi pa druga faza bolezni, ki prizadene centralno živčevje in kasneje sklepe.«

Nadležni komarji

Navadni komarji nas običajno začno nadlegovati ob mraku, v nasprotju s tigrastimi komarji in onimi v tropskih in subtropskih krajih ne prenašajo virusov. »Komarje privlači predvsem telesni vonj ljudi, zato ga moramo za preprečevanje pikov čim bolj prekriti,« pravi Eva Grilc. »Pri tem nam poleg repelentov lahko pomagajo tudi naravna sredstva, denimo česen, nekatera zelišča, začimbe – nekateri viri omenjajo, da je močno začinjena hrana prav tako izvrsten naravni način za odganjanje komarjev – eterična olja čajevca, cedre, evkalipta ali cimeta, limona, citronka, limonina trava: tudi kisel vonj citrusov jih baje prežene.«

Na predelih, kjer se pojavlja malarija, nas lahko piči okužen komar, zelo redka, a možna, je okužba s transfuzijo okužene krvi. »Inkubacijska doba, čas od okužbe do pojava prvih znakov in simptomov bolezni, je odvisna od podvrste povzročitelja. Pri nekaterih vrstah traja od 10 do 28 dni, pri drugih od štiri do šest tednov, lahko pa tudi nekaj mesecev. Pri okuženi osebi se najprej pojavijo nespecifični znaki okužbe, ki trajajo do nekaj dni. Bolnik ima glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, je utrujen. Najboljši način preprečevanja okužbe s povzročitelji malarije je uporaba repelentov in preventivno jemanje antimalaričnih zdravil. Priporočljivo je, da repelenti vsebujejo več kot 30 odstotkov snovi DEET. Deli, kjer repelent nanašamo, so zaščiteni pred piki insektov, kjer repelenta ne nanesemo, pa tega učinka ni. Kljub dosledni uporabi repelentov in zdravil pa je okužba mogoča od osem dni do nekaj mesecev po piku okuženega komarja.«  

Deli s prijatelji