Ni zagotovila, 
da ne bo poskočil

Ni zagotovila, koga bo doletela, saj strokovnjaki še ne poznajo vseh vzrokov za nastanek. Nekaj pa gotovo pomaga. Zdrav življenjski slog lahko zmanjša tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka in prav tako vzdržuje njegovo zdravo raven, če se pojavi v lažji obliki.

Zagovornica zdravega življenja je tudi Majda Vidic, dr. med., specialistka splošne medicine, ki je spregovorila o tej srčno-žilni bolezni. Večina ljudi namreč prepozna simptome hipertenzije prav pri splošnem zdravniku, saj je ta najbolj dostopen. In zakaj je bolezen, katere ime se ne sliši nič kaj strah vzbujajoče, tako nevarna? »Problem je v tem, ker visok krvni pritisk ljudje največkrat odkrijejo po naključju in velikokrat prepozno,« začne Majda Vidic. »Prej večinoma ne daje nobenih simptomov ali težav, zato tudi pravimo, da je tihi ubijalec. Krvni tlak se počasi viša, telo se nanj prilagaja in v bistvu je velika sreča, če se zgodi kaj ne ravno usodnega, da povišan pritisk opazimo.« Krvni tlak se v našem telesu sicer vsakodnevno spreminja, ko počivamo, je nižji, ko se razburimo ali smo v stresu, se poviša. Vse to so normalni odzivi na dogajanje in okolico. Če je naše telo zdravo, se znajo žile takšnim nihanjem prilagajati. Ko je pritisk nižji, se skrčijo, ko se poviša, pa razširijo, da se kri po njih še vedno dovolj hitro in enakomerno pretaka. Problem nastane predvsem pri starejših ljudeh, ko žile naenkrat niso več dovolj elastične, pove Majda Vidic in razloži: »Niso več sposobne reagirati. Pri starih ljudeh bi se morale zaradi višjega pritiska razširiti, a se ne morejo, zaradi raznih ateroskleroz. Ko žila ne more več uravnavati pritiska s svojo širino, zmanjka prostora in pritisk je prevelik.« To obremenjuje srce in druge organe. »Tudi na vrtu ob prevelikem pritisku cev poči. Ko poči žila, se pojavi krvavitev. Če je v nosu, ni nič hujšega, če pa je v srcu, možganih ali pljučih, je lahko tudi usodna.«

Le delno podedovan

Povišan pritisk, katerega simptomi so lahko povsem splošni, recimo vrtoglavica ali glavobol, lahko delno podedujemo. Delno pa ga pridobimo tudi sami, pove sogovornica. »Z nepravilno, premastno ali preslano hrano, z debelostjo, eden izmed dejavnikov je stres.« Zadnji se velikokrat pokaže, ko pacientu v ambulanti namerijo visok krvni tlak, sam pa pove, da domače meritve kažejo normalnega. »Tedaj ga sama preverim tako, da ga pacientu izmerimo večkrat in na več načinov,« zaupa Majda Vidic. »Pritisk naj si meri sam doma in si zapisuje rezultate, domači aparat pa prinese tudi v ordinacijo, da lahko primerjamo meritve. Če njegov merilnik doma vedno kaže normalen pritisk, ponovimo meritev v ambulanti z našim merilnikom in osebnim merilnikom pacienta. Ko oba pokažeta enako, vem, da se lahko zanesem na pacientove domače rezultate, saj to pomeni 'sindrom bele halje',« se nasmeji. »Ljudje se obiska ambulante včasih ustrašijo in se jim poveča stres, s tem pa tudi tlak. Seveda se ne ustrašijo zdravnika, ampak številke.« Opozarja, da je nekatere ljudi tudi v udobju doma strah tik pred meritvijo in jim krvni pritisk naraste. »Zato obstajajo že merilniki, ki merijo avtomatično in večkrat, tako da se pacient tega sploh ne zaveda.«

Povišan tlak, kaj zdaj?

Pritisk pri pacientu s povišanim tlakom, ki ni pretirano visok, ali za seboj nima kakšnega resnega dogodka (kap, infarkt ali pljučni edem), zdravnik najprej nekaj časa opazuje. »Prvi ukrepi, ki jih predpišem sama, so vedno počistiti pred svojim pragom,« pove Majda Vidic. To pomeni, da se pacient izboljšanja počutja najprej loti s spremembo lastnih slabih navad. Pozoren mora postati na zdravo hrano, manjši vnos maščob in soli, količino hrane, ki jo poje, ter gibanje. Sogovornica se zaveda, da se je izogniti stresu, ki je tudi eden izmed dejavnikov za povišan krvni tlak, nekoliko teže. »Stres je vse naokrog nas. Že dobivati vsakomesečne položnice je stresno, pa se temu ne moremo izogniti, ali ko obtičimo sredi prometnega zamaška,« sproščeno nadaljuje. »Šele ko pacient uvede osnovne ukrepe, spremeni prehrano, se začne več gibati ali shujša, pogledamo nove rezultate, in če še vedno niso zadovoljivi, posežemo po zdravilih. Nekateri ljudje namreč niso zainteresirani, da bi spremenili prehranjevalne navade ali življenjski slog,« pove.

Besede niso odveč

Pri bolezni, kot je povišan krvni tlak, si lahko vsaj na začetku z doslednim upoštevanjem zdravega življenja veliko pomagamo. Dr. Vidičeva poudarja, kako pomembno je, da pacient navodila za izboljšanje počutja sliši večkrat. »Ljudje so pri zdravniškem pregledu pod stresom in zlahka preslišijo kakšno stvar.« Pomaga, da nasvete za zdravnikom ponovi tudi medicinska sestra, domači, napišete pa si jih lahko tudi na list, ki vas bo vsakodnevno motiviral. Sama pravi, da zdravila predpiše kot zadnjo rešitev. Redko se zgodi, pravzaprav le v določenih primerih, če kdo res spremeni življenje, da zdravila po določenem času jemanja opusti.

Pritisk ne izbira

Posebno pozornost je treba nameniti sladkornim in ledvičnim bolnikom. »Zanje velja nižja meja povišanega pritiska, strožji pa so tudi ukrepi zdravljenja,« razloži dr. Vidičeva. Problem visokega krvnega tlaka prav tako ni omejen zgolj na starejše ljudi. »Tudi mladi ljudje ali otroci niso varni pred njim. Pri njih pa je treba vzroke še toliko bolj iskati. Če trpite za nizkim pritiskom, ki z medicinskega stališča sicer ni problematičen, a kljub temu neprijeten, ker povzroča utrujenost in vrtoglavico, se prav tako ne zanašajte na imunost. »Pritisk se lahko hitro spremeni,« doda dr. Vidičeva in sklene: »Če imamo mladi nizek pritisk, ni zagotovila niti eno leto, da se ne bi znal povišati.«