INTERVJU

Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje

Objavljeno: 27.08.2013 09:45Posodobljeno: 27.08.2013 09:45

Milan Hervol, presnojedec in učitelj, se že dve desetletji prehranjuje izključno s presno hrano, za katero se v zadnjih letih zanima vedno več ljudi.

Brežičan, ki svoje dragocene izkušnje in znanje deli ljudem na predavanjih, se zanjo ni odločil iz zdravstvenih razlogov kot številni drugi, ampak zato, ker je prepričan, da je najbolj optimalna za človeka. Na svoji ekološki posesti, kjer ima rastlinjake, sadne nasade in njive, pridela skoraj vse potrebno za življenje, zato le redko obišče trgovine. Ne pozna bolezni, je umirjen in brez težav ves dan fizično trdo dela. Kako mu uspe?

Kako presna prehrana vpliva na vaše fizično, čustveno, duhovno in duševno počutje?

Tako prehranjevanje je na najvišji ravni, kjer bolezni ni več ali pa so zelo, zelo redke. Čustveno počutje je ravno tako dobro, čutila veliko laže nadziramo, tako je človek mirnejši in nenasilen, kar je v tej dobi redkost. Pri duhovnosti je treba čute umiriti, to presna prehrana omogoča. Ko obvladamo um in ko um postane prijateljski do nas, postane življenje veliko lažje. Nadzorovan um pa je potreben tako na fizični kot subtilni – duhovni ravni.

Med ljudmi vlada prepričanje, da brez mesa človek ne zmore fizično naporno delati.

Če ješ meso, porabiš 70 odstotkov energije za prebavo, le 30 pa je ostane telesu. Človek lahko živi samo od vode od 30 do 60 dni. Meso povzroča zakisanost telesa, živali pri ubijanju doživijo velik stres, ki se prenese nanj. Mesno prehranjevanje je zelo povezano z alkoholom, za katerega pa že vsak otrok ve, kako škodljiv je. Povedal bom svojo zgodbo: bil sem vsejed, bil sem vegetarijanec, postal sem presnojed. Razlika v energiji je kot noč in dan. Če verjamete ali ne, ves dan lahko delam fizično maksimalno, celo nič ne jem ali pijem, zvečer odtečem 10 ali 20 kilometrov in grem spočit spat. Najverjetneje tega ne boste verjeli, toda to je resnica. Sadje in zelenjava nam dasta ogromno energije. Pri taki prehrani dobimo 90 odstotkov energije, le 10 je gre za prebavo, ki postane zelo hitra, telesu pa ostaneta ogromno energije in dobro počutje. Meso je glavni povzročitelj rakavih obolenj in zamaši ožilje. Pa poglejmo, kako tako prehranjevanje vpliva na naravo. Na hektarju zemlje, kjer se prideluje za mesojedce, pridelamo za dva človeka kalorij, pri vegetarijanskem ali presnem načinu pa lahko z namensko uporabo zemljišča na enem hektarju zemlje nahranimo od dvajset do petdeset ljudi. Vpliv na naravo je katastrofalen. Samo poglejte koruzna polja, kako so kemično obdelana, kako to vpliva na našo podtalnico in na zemljo. Kako dolgo bomo še to počeli? Prišel bo dan, ko bodo ljudje grdo gledali na tiste, ki še jedo meso.


Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postanemo alkoholiki, nas invalidsko upokojijo.

Pred 20 leti ste bili verjetno med redkimi Slovenci, ki so se prehranjevali tako. So vas imeli za ekstremista, fanatika? Kako danes gledajo na vaš slog prehranjevanja?

Da. Bil sem med redkimi, ki so to počeli, tudi vsa moja družina. Žena še danes sledi, otroka pa sta odrasla in prešla na visoki način vegetarijanstva. Pojedo kar precej sadja. Na žalost je bilo res tako, da so me okvalificirali za ekstremista, fanatika in še kaj bi lahko dodal. Tega niso počeli vsi. Inteligentni so začeli postopoma slediti, tisti, ki so kritizirali, so se ravno tako začeli spreminjati, le malo več časa so potrebovali, pasivni pa se ne spreminjajo. Zavist je ta, ki je marsikomu preprečila pot k presnemu prehranjevanju. Včasih sem se počutil, kot da sem pljuvalnik. To je še utrdilo mojo vero v pravilnost svojega početja. Eden od sorodnikov je rekel: »Vsi v našem sorodstvu so normalni, samo ti ne.« Danes se že v 80 odstotkih strinja z menoj, le čas je moral miniti. Bolnih je vse več, ljudje iščejo rešitve, kajti znanost je v marsikaterem vidiku velika prevara; ljudje so že pripravljeni poslušati in se spreminjati. Predavam po vsej Sloveniji in poučujem ljudi, kako preiti na presno hrano in pri njej ostati. Bolezni odhajajo kot za šalo, tudi najhujše, in to že po nekaj mesecih ali letu in pol.

Ali se k vam obračajo tudi bolni ljudje, ki iščejo način, kako se pozdraviti? Jim presna hrana resnično lahko pomaga?

To, kar počnem jaz, bi morali početi zdravniki in ljudi ozaveščati o pravilnem prehranjevanju. Bolezni imajo vzrok; če odpravimo vzrok, bolezni ni več. Od rane mladosti do pozne starosti bi se morali prehranjevati presno. Človek bi moral zapuščati telo od onemoglosti, in ne od bolezni, predvsem pa na višji ravni zavesti, ne pa v takem stanju, kot ga vidimo v bolnišnicah, kjer ljudje zapuščajo telesa v nezavestnem stanju, polni intoksikantov in analgetikov, jezni, nasilni in frustrirani.

Povedal bom le nekaj izkušenj ljudi, ki so prešli na presno hrano; to so ljudje z imenom in s priimkom. Moj sorodnik, zelo hudo obolenje jeter; zdravniki so mu dali le še leto življenja. Po pičlih 15 mesecih presnega prehranjevanja je jetra popolnoma pozdravil; ko je prišel k zdravniku in je ta videl rezultate, je bilo edino vprašanje, ki mu ga je zastavil: Kaj ste delali? Ker ni mogel obvladati uma, je postopoma začel grešiti; ko je zaužil manj kot 80 odstotkov presne prehrane, se je bolezen ponovno pojavila. Ko človek ne vnaša več škroba, mesa, mlečnih izdelkov in vode, ki je polna apnenca, se tlak zelo hitro spravi v red. V približno 14 dneh zaniha, potem pa se umiri in je tak kot v mladosti ter ostane enak tudi v pozni starosti. Opisal bom še rakavega bolnika, ki je imel sedem tumorjev in zelo hudo zlatenico. Po približno letu in pol ni bilo o njej ne duha ne sluha. Tako si lahko s presnim prehranjevanjem pozdravimo vse vrste bolezni. Povedal bom še en svoj primer: ko me je pred številnimi leti pičil klop, sem dobil boreliozo; po dveh letih in pol sem odšel na pregled krvi, kjer so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je želela poslati k specialistu v Novo mesto; ker sem vedel, da zdravijo z antibiotiki, sem zdravljenje odklonil. Predvideval sem, da se bolezen ne bo razvila, tako se je tudi zgodilo. Če pa bi prešel nazaj na kuhano hrano, bi zagotovo zbolel. Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje.

Ste v vseh teh letih imeli kakšno krizo oziroma skomine, da bi ponovno začeli jesti tudi kuhano hrano? Znano je, da se kar veliko presnojedcev po začetnem navdušenju vrne k prejšnjemu prehranjevanju.

Ko se človek ozavesti in ve za cilj, krize ni. Če pa je, jo z inteligenco obvladamo. Zakaj bi pravzaprav prišla, ko pa sta sadje in zelenjava stokrat boljša od vsejedskega prehranjevanja. Ko preideš na presni način, je tako, kot da presedlaš z osla na konja. Ko si enkrat na konju, se ti na osla ne da več. Res je, da je lahko postati presnojedec, teže pa je ostati. Želje, um in premalo znanja nas oddaljujejo od takšnega prehranjevanja. Veliko laže je, če se družimo s kom, ki se tako prehranjuje že vrsto let. S komer se družimo, takšni postanemo.

Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Pitagorejci so imeli radi tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100. 

Na kaj je treba biti pozoren pri presnem prehranjevanju, katere so glavne napake?

Vedeti je treba marsikaj. Ena od glavnih napak je, da se ga ne lotimo z dovolj močno željo. Potrebni so znanje in pravilne kombinacije. Največkrat je problem poškodovana sluznica v želodcu in tudi v črevesju. Obloge v debelem črevesju namreč ne omogočajo normalnega izločanja. Jesti je treba čim bolj mono obroke. Ko ješ sadje, jej sadje. Ko ješ zelenjavo, jej zelenjavo. Olja uživajte malo, treba pa je vnašati tudi nekaj orehov, lešnikov ... Pri solatnih obrokih lahko dodajamo zmleta sončnična, lanena, bučna, sezamova ali konopljina semena.

Kako pa jemo sadje?

Sadeži morajo dozoreti na drevesu in potem nič ne manjka. Če jemo mono, je to popoln obrok. Temeljna napaka je grižljaj kuhane hrane. Samo grižljaj je dovolj, da naredimo še enega in presnega prehranjevanja je konec. V začetnem obdobju se telo zelo temeljito čisti; takrat se veliko ljudi ustraši, kajti čiščenje je lahko res intenzivno. Kot sem že omenil, sam nisem prešel na presno prehranjevanje zaradi bolezni, imel pa sem eno ali dve težavi. Bil sem zelo aktiven, tako in drugače, ob delu ali športu. Pil sem veliko vode, ko sem prešel na presno hrano, se je začelo kamenje izločati. Nekaj ur so me bolele ledvice, kamenje pa se je ob mali potrebi izločilo v velikih količinah. Ko je pritisk zanihal, sem ob hitrem vstajanju padel nazaj v posteljo in nekaj trenutkov ostal brez zavesti. To nihanje traja samo nekaj dni ali tednov, nato pa se umiri. Pogosto presnojedci različno razlagajo, koliko odstotkov pojesti te ali one hrane. Povejte mi, katera žival se vpraša, koliko odstotkov česa mora pojesti. Izgubil sem 20 kilogramov, a sem jih z leti pridobil nazaj, kajti skoraj se že približujem stari teži. Tudi pri presni hrani je treba biti zmeren.

Imate tudi svojo posest. Katera živila lahko vzgojite pozimi, ko je najmanj te hrane na razpolago? Kaj svetujete ljudem, ki živijo v mestih in se želijo tudi pozimi prehranjevati presno?

Imam dober hektar zemlje, od tega je nekaj gozda, za lastne potrebe pridelujem sadje in zelenjavo. Nekaj pridelkov tudi podarim. Pozimi vzgajam vse vrste solat, motovilca, blitve, špinačo, ohrovt, zelje in širokolistnati ohrovt. Vse to mi omogočajo plastinjaki. Če je zima zelo ostra, pokrijem rastline s kuvartanom, večina jih pozimi dokaj počasi raste. Za zimo sušim in shranjujem sadje; pesa in korenje pa prezimita v mivki v kleti. Paradižnik imamo do januarja, papriko tudi, kaki in kivi mi gresta globoko v zimo, jabolka so še danes na polici, pa je konec julija; posušenih hrušk, sliv in paradižnika je v izobilju, nekaj južnega sadja pa pozimi tudi kupim.

Ljudem v mestu svetujem: Pojdite iz mest. Zapustite tovarne in pisarne, ki izžamejo vitalno energijo človeškega bitja. Pojdite nazaj v naravo, živite preprosto in globoko filozofsko. To naj bi bil cilj in smisel življenja. Še pred kratkim smo ljudje živeli preprosto, marsikdo tudi globoko duhovno. Danes pa se pehamo za materialnimi dobrinami, ki nam prinašajo samo nesrečo. Valvasor je pred pičlimi 500 leti opisal, kako so jedli Kranjci. Pravi: »Jedli so kot pitagorejci. Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Radi so imeli tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100. Dosti jih je bilo tudi med 100 in 120. Zdravnikov niso potrebovali, zbolevali so zelo redko, če pa so zboleli, so poznali zdravilna zelišča.«

Kaj na to poreči danes, ko imamo tako veliko zdravstvo z ogromno zdravniki, ki umirajo za istimi boleznimi kot njihovi pacienti, vsako leto pa še dodobra izpraznijo državno blagajno in naredijo še minus? Komu v tem svetu ni v interesu, da so ljudje zdravi in na visoki duhovni ravni? To bi se morali vprašati. Razmišljajoči ljudje so v tej dobi omalovaževani, barabe in lopove pa se slavi.



Je tako prehranjevanje lahko tudi rešitev za številne težave na tem svetu?

Sam pridelujem biološko, sadeži so okusni, dozorijo do polne zrelosti, v plodovih nič ne manjka. Presnojedci so resnično usmiljeni do narave. V posodi za smeti nimam niti pokritega dna, niti ene vreče nisem napolnil s plastiko ali z drugim odpadom, plačujem pa enako kot vsi drugi. Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno do narave, ampak te vedno mačehovsko kaznuje. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postaneš alkoholik, si hitro invalidsko upokojen. Kaj reči o vsem drugem prenajedanju, ki ima za posledico množico operacij, ki veliko stanejo, plačujemo pa vsi enako? Kdaj bomo uvedli merila, po katerih bodo ljudje, ki skrbijo za zdravje, nagrajeni, ti, ki tega ne počnejo, pa bodo morali zdravstvene storitve kriti sami? Kdaj se bomo spametovali in opustili mačehovski odnos do matere zemlje, bi se morali vprašati tisti, ki vlečejo niti. Znanje, tudi na tem področju, je zašlo s sodobnim načinom kmetovanja; šolski sistem je zanič, kemija sistematično uničuje naš planet. Kdaj bomo ljudje spremenili naše želje in prešli na višjo raven prehranjevanja in razumevanja tega sveta in samih sebe?

Kaj bi svetovali našim bralcem?

Na dan jemo zelo kratek čas, v tem kratkem času pa si lahko pridobimo dobro zdravje ali pa kup bolezni. Imamo svobodno izbiro, ne zlorabimo je. Če se začnemo tako prehranjevati z globoko vero v Stvarnika, on prispeva dodatni potrebni entuziazem, da lahko tudi ostanemo na visoki ravni prehranjevanja. Večini, ki so mesojedi, bi svetoval, opustite to grdo navado oziroma razvado in preidite na vegetarijanstvo. Že Tolstoj je rekel: »Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade.« Vegetarijanstvo je stopnička, ki je veliko lažja, da ostanemo zvesti novemu načinu prehranjevanja. Reši nas mesa, rib in jajc, ki so resnično velik problem; razvijmo usmiljenje; ko človek razvije usmiljenje do vseh živih bitij, lahko življenje postane povsem drugačno. Naj vam bo pot lahka, človek pa naj se vpraša, kaj želi postati, del rešitve ali del problema. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavijo na predavanjih o presnem prehranjevanju, je: Kje pridobimo beljakovine in vitamin B12? Jaz jim odgovarjam: Ali se slon vpraša, kje dobiti beljakovine, pa ima tako veliko in močno telo? Niti krava se ne vpraša, kje dobiti vitamin B12. V naravi je vse popolno, še enkrat apeliram: držimo se naravnih oziroma božjih zakonov. Ljudje nikdar ne moremo priti resnici do dna; če bi ji lahko, bi to pomenilo, da smo pametnejši od Stvarnika. To pa nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. 

Predstavitvene informacije