Pri nas samo srčni infarkt letno prizadene okoli 4000 ljudi. Bolniki v prvi vrsti potrebujejo natančen pogovor, sicer težko odkrijejo in razumejo, od kod težave. O tem smo se pogovarjali z izkušeno specialistko kardiologije in vaskularne medicine ter psihoterapevtko Tatjano Zorko, dr. med.
Pred dvema letoma je preventivni kardiolog, prof. dr. Zlatko Fras v intervjuju dejal, da se viša umrljivost žensk zaradi koronarnih bolezni, medtem ko je doslej veljalo, da so najusodnejše za moške.
Se strinjam. Doslej smo se zanašali na dejstvo, da smo ženske zaradi hormonov za približno deset let bolj zaščitene pred aterosklerozo. Določen naskok je še vedno ohranjen, vendar ga zelo zmanjšuje način življenja v zadnjih letih.
Govoriva o Slovenkah ali zahodnem svetu?
To je težava vsega sveta. Narejen je namreč tako, da ženske vse bolj živimo kot moški, in to ni dobro. O tem piše tudi ameriška preventivna kardiologinja dr. Suzanne Steinbaum v izvrstni knjigi Žensko srce. Stroka se je začela bolj zavedati, da vse več mlajših žensk ne le toži zaradi težav s srcem, ampak imajo dejansko tudi srčne infarkte, srčno popuščanje in podobne objektivno dokazane bolezni. Zelo veliko težav sodi v sklop nervoznega srca. To pomeni, da jih peče, zbada, stiska pri srcu, jim razbija, neredno utripa, drgeta. V kardioloških ordinacijah se pogosto izkaže, da je srce kot mišica oziroma črpalka še zdravo, vendar ženske že imajo težave, ki zmanjšujejo kakovost njihovega življenja.
 |
| Specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter psihoterapevtka Tatjana Zorko, dr. med. |
Gre predvsem za posledico zunanjih vplivov?
Ne le to, saj so zunanji vplivi oziroma okoliščine dejstvo, nanje nimamo večjega vpliva. Teorija izbire in realitetna psihoterapija učita, da si izbiramo, kako se bomo odzvali na stresno okoliščino. Torej, ni ta tista, ki nas prisili v neko obliko vedenja. Če sem denimo prepričana, da nisem dovolj dobra, potem bom naredila vse, da bom; med drugim bom delala čez delovni čas, ne bom znala reči ne in podobno. Veliko težav izvira prav iz tega. V današnjem času hočemo biti superženske, tako dobre mame kot žene in...
... poslovne ženske.
(Pokima.) Vse, ampak to ne gre. Naš – ženski pravzorec, ki ni niti psihološki niti socialni, temveč biološki, nas sili, da v stresu ne ravnamo tako kot moški, ki se borijo ali bežijo. V nasprotju s tem moramo storiti nekaj drugega – se pogovarjati. V stresnih okoliščinah potrebujemo pogovor. Kadar si te bistvene možnosti ne vzamemo, menimo, da si ne zaslužimo časa za klepet, je to slabo. Seveda se moramo pogovoriti s kom, ki mu zaupamo, ob katerem se počutimo varne, sprejete, nesojene. Večkrat sem že razmišljala, zakaj ženske toliko tarnamo. V nas je biološka potreba po govorjenju; da damo občutke iz sebe in to delimo. Slišimo ter hkrati doživimo občutek sočutja. Prav zato, ker si časa za to ne vzamemo, stres še toliko bolj pogubno deluje na nas kot na moške. Ti se še vedno raje zatečejo v votlino in tako pregruntajo stvari ali pa gredo na nogometno tekmo.
Se preusmerijo v kaj drugega.
Tako, medtem ko ženski to ne pomaga. Bolje je, če pokliče prijateljico in ji zaupa, denimo: »A veš, da me je spet...« Pa še nekaj je – medicina je bila doslej večinoma v moških rokah, ženske pa so bile zgolj pomočnice, kot medicinske sestre. S feminizacijo medicine se tudi to spreminja, zato se je naš pogled bolj odprl, bolje vidimo ženske težave in bolezni. Poleg tega bolečino v prsnem košu doživljamo drugače.
Nas ne boli tako zelo?
Drugače. Saj veste, že če smo žalostne, to začutimo v srcu. Velikokrat nismo v stiku s seboj, pa si rečemo, saj bo, nič hudega ni, s čimer tudi zdravnika, h kateremu pridemo po pomoč, pogosto zavedemo.
Rekli ste »nismo v stiku s seboj«. Kako je to povezano srcem, kakšno ima ženska in kakšno moški v psihološkem pomenu?
Ne glava, središče naše biti je srce! Tako v telesnem kot duhovnem, duševnem in socialnem pogledu je srce šef našega življenja. Pri obeh spolih. Primer: glava ve, da je treba zjutraj v službo, a ti si tistega dne popolnoma nerazpoložen. Moraš se vprašati, zakaj; poslušaj svoje telo, kaj ti pripoveduje. Ženske imamo to prednost, da ga laže slišimo, a se na to preredko odzovemo. Prej bomo poklicale zdravnika za moža, ki ga stiska pri srcu, kot zase. Vedeti pa morate, da bolezni srca in ožilja absolutno lahko preprečimo. Ne moremo si reči, denimo: »Kadim, imam visok pritisk in nezdravo živim, a ko se bom upokojila, bom začela bolj skrbeti zase.« Ne, začeti je treba danes.
Pravite, da vzroki bolezni pogosto izhajajo iz odnosov, v katerih smo nesrečni.
Tako je. Zbolimo, kadar nimamo vsaj enega odnosa, ki bi nas osrečeval in zadovoljeval.
Kaj bi še morali nujno povedati, pa nisva?
Zagotovo to, da so med najbolj ogroženimi za bolezni srca in ožilja predebeli ljudje. Kar 80 odstotkov med njimi jih dobi sladkorno bolezen, ta pa je v prvi vrsti bolezen žil, ne presnove. Sladkorni bolniki, med katerimi je več žensk, imajo zato najvišje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.
Samo še to: ne marate izraza »imej se rada«. Zakaj?
Zato, ker je preohlapen. Najpomembneje je, da se znamo sprejeti takšne, kot smo. Sprejmi se! Kadar ti kaj ni všeč, lahko to spremeniš. Ni ti treba vse življenje živeti v eni zgodbi, lahko napišeš drugo. Svojo.
