Nezdravljena ščitnica prizadene tudi srce

Ščitnica, majhna žleza, ki ji je svetovna zdravstvena stroka namenila 25. maj, pred leti pa za ozaveščanje javnosti o pomenu zdravljenja ščitničnih tegob še ves teden, tokrat od 20. do 26. maja, povzroča težave več kot 300 milijonom ljudi po svetu, zdravi pa se jih le 20 odstotkov.

Zboli več žensk kot moških

Pojavnost vseh ščitničnih bolezni, tudi gomoljev, narašča s starostjo in je pogostejša pri ženskah kot moških. Kot pojasnjuje doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med., s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, v zadnjih letih, ko je vse več ultrazvočnih pregledov vratu, odkrivajo številne zelo majhne spremembe v ščitnici: »Če bi pregledali vse ljudi v neki populaciji, bi vozličke – gomolje, noduse – odkrili pri tridesetih do šestdesetih odstotkih posameznikov, pogosto pa se pojavijo v sicer povsem zdravi ščitnici, in če niso sumljivi in ne povzročajo težav, jih ni treba zdraviti. Gomoljev je zelo veliko, rak ščitnice, ki je po večini zelo dobro ozdravljiv, pa je redek. Hashimotov tiroiditis je avtoimunska bolezen, ki z leti najpogosteje privede do premajhnega delovanja ščitnice, hipotiroze. Precej pogostejši je pri ženskah, pojavnost pa narašča s starostjo. Zelo pogost je tudi v Sloveniji, na leto odkrijemo približno 1600 novih primerov na milijon prebivalcev. Hipotiroza prav tako narašča s starostjo in prizadene približno pet odstotkov ljudi v srednjih letih in prek deset odstotkov ljudi, starejših od 70. Bazedovka je avtoimunska bolezen, ki najpogosteje povzroči čezmerno delovanje ščitnice, hipertirozo. Bolniki imajo zvišana protitelesa, ki se vežejo na ščitnico in jo stimulirajo, tako da tvori in izloča čezmerne količine ščitničnih hormonov. Bolezen je prav tako pogostejša pri ženskah, na leto odkrijemo približno 270 novih primerov na milijon prebivalcev. Hipertirozo naj bi imelo nekaj več kot odstotek populacije, pojavnost pa narašča s starostjo.«

Pomemben je jod

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki izloča pretežno hormon tiroksin (T4) in v manjši meri še hormon trijodtironin (T3), pojasnjuje sogovornica: »T3 je pomembnejši za naše telo in nastaja iz T4, pretežno izven ščitnice. T4 vsebuje 4 atome joda, T3 pa 3. Ustrezen vnos joda je torej zelo pomemben za normalno delovanje ščitnice.« Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasli zaužili približno 150 mikrogramov joda na dan: glavni vir tega v naši prehrani je jodirana kuhinjska sol, in če vsak dan zaužijemo priporočeno količino, dobimo dovolj joda. Med nosečnostjo in dojenjem priporočajo nekoliko večji vnos, približno 250 mikrogramov. »Ščitnična hormona prehajata v različne celice v našem telesu in vplivata na delovanje skoraj vseh tkiv v telesu, na presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov,« nadaljuje doc. dr. Gaberščkova, »skratka, ščitnični hormoni pospešujejo presnovne procese v telesu, zelo so pomembni pri uravnavanju telesne temperature, ustrezna raven ščitničnih hormonov pa zagotavlja tudi normalno rast in razvoj možganov. Tvorbo in izločanje ščitničnih hormonov uravnava hipofiza s pomočjo hormona tirotropina (TSH).«

Z zdravljenjem težave izzvenijo

Geni naj bi prispevali kar osemdeset odstotkov k pojavu ščitničnih obolenj; bazedovka naj bi bila pri ženskah petkrat pogostejša kot pri moških, hashimotov tiroiditis pa pet- do desetkrat, kažejo podatki. Ozaveščenost o boleznih ščitnice se v zadnjih letih povečuje, kljub temu pa gre opozoriti na posledice nezdravljenih tegob. Kadar je ščitnica enakomerno ali vozličasto povečana in deluje normalno, čemur pravimo golša, povzroča težave lokalno na vratu: bolniki lahko opazijo oteklino, nekateri imajo občutek tiščanja, včasih se pojavijo težave z dihanjem, redkeje s požiranjem. »Pri boleznih, pri katerih se raven ščitničnih hormonov v krvi zviša, torej pri hipertirozi, se pojavijo nemir, razdražljivost, utrujenost, razbijanje srca, hujšanje kljub normalnemu ali celo povečanemu apetitu, tresenje, čezmerno potenje, slabo prenašanje vročine,« pojasnjuje strokovnjakinja. »Koža je topla in vlažna, lasje izdatneje izpadajo. Pri starejših se lahko pojavijo motnje srčnega ritma in popuščanje srca, nekateri pogosteje odvajajo blato, težko dvigajo roke, težko hodijo po stopnicah ali vstajajo iz sedečega položaja.«

Pri nezdravljeni bolezni so najnevarnejše morebitne posledice na srcu, poudarja doc. dr. Gaberščkova: »Na novo se lahko pojavijo motnje srčnega ritma. Pri ljudeh, ki so imeli že pred nastopom hipertiroze težave s srcem, se te lahko poslabšajo, tako da lahko pride do popuščanja ali infarkta, poveča se nagnjenost za tvorbo strdkov.« Pri bazedovki se lahko pojavijo težave z očmi – veke otečejo, oči se čezmerno solzijo, pečejo, včasih bolijo, pojavijo se lahko motnje vida. Menstruacije lahko postanejo šibkejše ali celo izostanejo, nadaljuje sogovornica: »Pri hipotirozi, pri kateri se raven ščitničnih hormonov v krvi zniža, bolniki opažajo brezvoljnost, zaspanost, pozabljivost, težje prenašajo mraz. So zaprti, poraste jim telesna teža kljub normalnemu ali zmanjšanemu apetitu. Koža je običajno hladna in suha, lahko se celo lušči. Lasje so suhi in izpadajo. Pogosto se zviša krvni tlak, poveča se pojavnost ateroskleroze in s tem nevarnost za srčni infarkt ali možgansko kap. Pri hudi hipotirozi se gibi in govor upočasnijo, pojavi se lahko slabokrvnost. Menstruacije postanejo močnejše, v krvi se zviša raven holesterola. Treba je upoštevati, da so te težave značilne za nezdravljeno bolezen ščitnice, z ustreznim zdravljenjem pa postopno izzvenijo!« Kako pa to poteka? »Zdravljenje bazedovke z zdravili poteka pri tirologu približno eno leto, nato čakamo, ali se bo bolezen ponovila. Zdravljenje s kapsulo radioaktivnega joda je običajno potrebno samo enkrat v življenju, redko večkrat, zdravljenje hipotiroze pa traja vse življenje,« pojasnjuje sogovornica.

Nosečnost je
 treba nadzorovati

Doc. dr. Gaberščkova še opozarja, da lahko zanemarjena bolezen ščitnice pomembno vpliva na zmožnost zanositve, potek nosečnosti, razvoj ploda, porod in stanje novorojenčka. »Če je nosečnica hipertirotična in se ne zdravi, obstaja nevarnost za prezgodnji porod, porodna teža je lahko nižja, plod zaostaja v rasti, pri nosečnici je večja nevarnost za srčno popuščanje, lahko pride celo do plodove smrti. Ženskam z bazedovko se bolezen med nosečnostjo pogosto umiri, vendar potrebujejo pogoste in redne kontrole, po potrebi zdravila in nadzor v ambulanti za rizično nosečnost. Bazedovka se po porodu pogosto zelo hitro in močno poslabša. Če je nosečnica hipotirotična in se ne zdravi, se zveča verjetnost za spontani splav, pogostejši so slabokrvnost, zvišan krvni tlak, odluščenje posteljice, zveča se verjetnost krvavitve med porodom. Pride lahko do prezgodnjega poroda, nižje porodne teže, motenj dihanja pri novorojenčku. Pri ženskah z znano hipotirozo je treba kmalu v začetku nosečnosti preveriti koncentracijo TSH in po potrebi zvišati odmerek tiroksina. Pri ženskah s hashimotovim tiroiditisom, pri katerih ščitnica še deluje normalno, je treba v začetku nosečnosti preveriti koncentracijo TSH in po potrebi začeti zdravljenje s tiroksinom.«