V ZADREGI

Nevšečnosti z zlato žilo

Objavljeno 25. februar 2012 09.00 | Posodobljeno 25. februar 2012 09.00 | Piše: Ema Bubanj

Hemoroidi mnoge spravljajo v zadrego, zato ti o svojih težavah pri odvajanju blata raje molčijo.

Zlata žila največ težav povzroča odraslim, starim od 45 do 65 let.

Pekoč občutek in bolečine med odvajanjem blata ter vnetja, tudi z izločki in srbečico: simptomi, ki opozarjajo na hemoroide ali zlato žilo in ki so za marsikoga vzrok za zadrego in izogibanje zdravnika, čeprav prizadenejo veliko odraslih. Šele skrb vzbujajoča krvavitev je namreč običajno poglavitni razlog, zaradi katerega bolnik poišče pomoč.

Mnoge spravijo v zadrego

»V zahodnem svetu ima hemoroide več kot polovica vseh odraslih, starejših od 30 let. To še ne pomeni, da imajo zaradi njih tudi težave. Simptomi so namreč zelo pogosti in se lahko pojavijo kadar koli v življenju. Ker je številnim bolnikom nerodno in zato nikoli ne poiščejo zdravniške pomoči, je resnična prevalenca bolezenskih hemoroidov neznana, ocenjujemo pa, da ta v svetovnem merilu med splošnim prebivalstvom znaša 4,4 odstotka, narašča pa s starostjo, z vrhuncem med 45. in 65. letom starosti,« pojasnjuje prim. Milan Stefanovič, dr. med., spec. gastroenterolog iz Diagnostičnega centra Bled. Glede na lego ločimo med notranjimi, vmesnimi in zunanjimi hemorodi: »Redkejši zunanji hemoroidi izhajajo iz venskega pleteža v danki, so rdeče vijoličaste barve in se nahajajo na zunanji strani zobate črte, kjer se zaradi pritiska napolnijo s krvjo. V nasprotju z zunanjimi in tudi vmesnimi vozli, ki so pokriti s prehodno sluznico in zato občutljivi za bolečino, so notranji hemoroidi pokriti s sluznico, ki ni občutljiva za bolečino in ki sicer pokriva notranja prebavila. Notranje hemoroide delimo v štiri stopnje, od začetne prve do najresnejših, tretje in četrte, ko hemoroidi skozi zadnjično odprtino izpadajo navzven.«

Kakor pri številnih drugih boleznih lahko pojav zlate žile pripišemo dednosti, a pomembno vlogo imajo tudi zunanji dejavniki, ki vplivajo na zastoj krvi zaradi oviranja venskega odtekanja in posledično na nastanek hemoroidov. »Pretežno sedeči življenjski slog, nosečnost, zvišana napetost v zadnjični mišici zapiralki in predvsem preveliko napenjanje med odvajanjem zaradi kroničnega zaprtja, ki pa je pogosto posledica uživanja hrane s premalo vlaknin. K razvoju hemoroidov dodatno prispevajo tudi nekatere kronične srčne in jetrne bolezni,« nadaljuje gastroenterolog, ki pristavlja, da spol pri njihovem razvoju ne igra vloge, res pa je, da so moški tisti, ki pogosteje poiščejo pomoč, po drugi strani pa pri ženskah nosečnost povzroči fiziološke spremembe, ki privedejo do razvoja simptomatskih hemoroidov: »Ko plod raste, pritiska na velike žile v trebuhu, kar ovira in upočasnjuje venski pretok ter povzroča oddaljeno zaporo. Mogoče je, da pri tem igra vlogo tudi sprememba v hormonalnem stanju. Večina žensk po porodu s hemoroidi nima več težav.«

Krvavitev je znak za preplah!

Bolezenski znaki, ki jih povzročajo hemoroidi, so številni in zelo različni. Poleg naštetih v uvodu naj omenimo še boleče ragade, ki nastanejo zaradi praskanja in ki se lahko okužijo ter še dodatno poslabšajo stanje, kot že rečeno, pa bolnik največkrat poišče pomoč predvsem ob krvavitvi. »Za notranje hemoroide je značilno, da se kri pojavlja v kapljicah, ki so svetlo rdeče barve ob koncu odvajanja, ali pa kot sled na papirju. Včasih se pojavijo tudi močnejše krvavitve, ko med napenjanjem poči večja žila, vendar se praviloma tudi taka krvavitev spontano ustavi. Simptomi, ki jih povzročajo hemoroidi, niso v neposredni odvisnosti od stopnje hemoroidov, težave lahko tudi za daljše obdobje izginejo,« pojasnjuje dr. Stefanovič in še opozori: »Vsaka krvavitev iz danke je znak za alarm, ki ga je treba resno obravnavati. To velja še posebno za bolnike, stare 50 in več. Čeprav so najverjetnejši razlog za težave prav hemoroidi, je treba izključiti tudi nekatere resne bolezni, predvsem danes zelo pogosti rak debelega črevesa in danke, zato obvezno potrebujejo še pregled debelega črevesa oziroma kolonoskopijo.« Zdravljenje je seveda odvisno od stopnje hemoroidov: »Začetne oblike lahko zdravimo s svečkami in mazili za hemoroide, ki vsebujejo zdravilne učinkovine za lokalno zmanjšanje vnetja, srbečice in bolečin. Če ti ne pomagajo, lahko pomagamo z injekcijami v hemoroidne vozličke.

Pri začetnem izpadanju hemoroidnih vozlov zdravimo z namestitvijo elastičnih obročkov, zaradi katerih stisnjeno tkivo odmre in samo odpade. Kadar je bolezen tako napredovala, da so vozli preveliki in izpadajo, je potrebna operacija, ki je takrat tudi najučinkovitejše zdravljenje, poseg pa se običajno opravi ambulantno v lokalni anesteziji. Operacija je potrebna pri približno 10 odstotkih bolnikov s simptomatskimi hemoroidi, pri skoraj tretjini pa se težave v petih letih povrnejo. Število posegov sicer upada, saj se tretjina bolnikov zdravi z elastičnimi ligaturami, pri več kot polovici pa zadostuje klasično zdravljenje.« Zapleti so redki, zaradi kronične izgube krvi lahko hemoroidi sicer povzročijo slabokrvnost, ki se kaže z oslabelostjo in slabostjo, mogoča pa je tudi strangulacija notranjih vozlov zaradi prekinitve krvnega pretoka do hemoroidov, kar povzroči hudo bolečino in celo privede do gangrene, zato je izjemno pomembno, da je zdravljenje pravočasno!

Otrok mora
 redno na blato

Šola kakanja je znana vse več staršem, težave pri odvajanju blata so namreč za malčke vse pogostejše, zato tudi najmlajši niso nikakršna izjema, ko govorimo o pojavu zlate žile, čeprav jih ta prizadene zelo redko in tudi v blagi obliki. Previdnost nikakor ni odveč, opozarja dr. Stefanovič: »Pri krvavitvi iz danke je treba ukrepati takoj. Ker je ta lahko kazalnik tudi drugih bolezni, je pomembno, da starši z otrokom nemudoma obiščejo pediatra, ki bo izključil morebitne resnejše vzroke za težave.« In še, pri hemoroidih, sploh če nas tako radi spravijo v zadrego, še kako velja, da je bolje preprečiti kakor lečiti. Kot svetuje specialist gastroenterolog: »Hemoroide najučinkoviteje preprečujemo z zdravo, mešano prehrano, ki vsebuje dovolj vlaknin, kot so polnozrnati kruh, sadje in zelenjava. Poleg tega poskrbimo za zadosten vnos tekočine, da je blato dovolj mehko in se zato med odvajanjem ni treba napenjati. Zelo pomembna je tudi redna telesna aktivnost, kar zlasti velja za ljudi s sedečim življenjskim slogom. Dovolj mehke stolice morajo biti dnevna rutina, za katero si vzamemo dovolj časa, obenem pa se izogibamo napenjanju. Takoj ko začutimo klic, je treba iti na stranišče, kjer pa ne prebiramo časopisa! Po vsaki veliki potrebi je treba opraviti ustrezno higieno z vodo, brez mila ali pa zgolj z blagim in nevtralnim milom, ki ne izsuši kože ob zadnjiku.«

Deli s prijatelji