Naši možgani so neverjetni. Velikokrat se zdi, da imamo vse pod nadzorom, a v resnici ni tako. Oglejte si nekaj primerov, v katerih nas vodi podzavest, čeprav smo sami prepričani drugače in menimo, da se svojih dejanj dobro zavedamo.
Zaradi dopamina visimo na internetu
Dopamin je nevrotransmitor v možganih, ki je zaslužen za občutke užitka in se izloča ob uživanju v hrani, družbi, seksu. Odgovoren pa je tudi za to, da vedno nekaj iščemo, saj nas spodbuja k raziskovanju sveta. Pospešeno se namreč izloča tedaj, ko pridemo do odkritja ali cilja. Internet bi zato lahko poimenovali vir instant zadovoljstva, saj na njem hitro pridemo do rešitev in novih spoznaj, pri tem se sprošča dopamin, prevzame nas užitek, vse skupaj pa potegne v začarani krog, zaradi katerega na svetovnemu spletu preživimo več časa, kot smo sprva nameravali.
Naenkrat si lahko zapomnimo le od tri do štirih stvari
Po dvajsetih sekundah večino, kar smo nekje prebrali, pozabimo, razen če to ponavljamo. Strokovnjaki pravijo, da si naenkrat lahko zapomnimo le od tri do štiri stvari, denimo niz števil. Seveda tudi tu, tako kot v vseh drugih sferah življenja, obstajajo izjeme. A pomislite, kolikokrat ste se poskušali spomniti telefonske številke, pa se je pri tretjem, četrtem številu ustavilo.
Vedno si želimo izbire, a sovražimo, če je te preveč
Le kdo bi nam lahko ustregel?! Radi imamo pestro izbiro. Denimo velike trgovine, kjer je ta res ogromna. Po drugi strani pa nas prav to bega in nam otežuje odločitve. Trgovci so o tem izvedli zanimiv poskus: na mizo so postavili šest različnih lončkov marmelade in prosili kupce, naj jo pokusijo. Kasneje so na mizo postavili 24 vrst marmelade ter stranke naprosili enako. V prvem primeru je 60 odstotkov vprašanih pristalo na degustacijo, 28 odstotkov sodelujočih se je odločilo za nakup. V drugem primeru je marmelado pokusilo 40 odstotkov ljudi, samo dva odstotka strank pa sta jo tudi kupila.
Nemogoče je spregledati hrano, seks ali nevarnost
Dober primer tega je dejstvo, da se promet vedno upočasni, kadar je na cesti nesreča, pa čeprav ga ne ovira. Ljudje si preprosto ne morejo pomagati, da ne bi pogledali nečesa strašnega. Enako je s seksi prizori ali hrano. Za to so krivi možgani in njihov pradavni spomin. Pračloveku je prav dobra sposobnost opazovanja pomenila mejo med življenjem in smrtjo. Nevarnost je seveda povezoval s smrtjo, ki se ji je, le če jo je pravočasno opazil, lahko izognil. O pomenu hrane in seksa za obstoj vrste pa je odveč razpravljati.
Raje kupujemo znane znamke
Raje se bomo odločili za nakup televizije (čevljev ali kozmetike) znane blagovne znamke, saj jo možgani povežejo s kakovostjo in z varnostjo. Kadar nam je nekaj znano, menimo, da so manjše možnosti za okvaro ali drugo napako. V taki situaciji nam možgani sporočajo, da je izbira znanega varna. Zlasti je to opazno pri spletnem nakupovanju, ko se proizvoda ne moremo dotakniti.
V negotovosti se zgledujemo po drugih
To se imenuje družbeno vrednotenje ali tudi čredni nagon. Kadar smo negotovi in neprepričani o svoji izbiri, se zgledujemo po drugih. Psihologi so na to temo izvedli zanimiv poskus. Posameznike so prosili, naj v sobi, polni ljudi, izpolnijo anketo. Nekateri od kandidatov so bili v resnici igralci. Psihologi so med anketiranjem v sobo spustili dim in opazovali odziv kandidatov. Kadar so ga igralci ignorirali, so to storili vsi. Če so igralci stekli iz dvorane, so jim sledili tudi ostali.
Obsedeni smo s fotografijami drugih
To ne vključuje animaciji in risb, pač pa samo resnične fotografije ljudi. Te najprej pritegnejo našo pozornost. Tudi ta fenomen je izrazit pri brskanju po spletu. Najprej pogledamo fotografije, na katerih so ljudje. Za to je »kriv« del možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje obrazov in razlago čustev.
Se odločamo po logiki ali intuiciji?
Raziskave so pokazale, da nas pri preprostih odločitvah vodi logika, pri zapletenih pa intuicija. Na to pa vpliva tudi naše razpoloženje. Kadar je dobro, se ljudje raje opirajo na intuicijo, kadar je slabo, pa se bolj zanašajo na logiko.
V 30 odstotkih naše misli tavajo
Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste večkrat prebrali neki odstavek ter na koncu dojeli, da sploh ne veste, kaj ste brali? To je zato, ker misli odtavajo, pa čeprav oči gledajo črke. Gre za povsem normalen pojav, saj naše misli v 30 odstotkih begajo.
Celo iluzija nagrade nas motivira
Dober primer tega je nakupovanje s karticami, na katerih zbiramo nalepke, točke in podobno. Na koncu vsake take poti nas čaka »nagrada« in misel nanjo nas motivira, čeprav v resnici zapravimo več denarja, kot če bi si enake nakupe skupaj z obljubljeno nagrado privoščili pri konkurenci, ki te ne obljublja.
