Nevarno sončenje, melanoma je vse več

Med letoma 1986 in 2006 se je pojavnost melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka, pri moških povečala za štirikrat, pri ženskah pa za skoraj trikrat. V Evropi je ta smrtonosna bolezen pri moških po incidenci med vsemi rakavimi obolenji na sedmem mestu, pri ženskah pa na osmem. In še: v Sloveniji je v zadnjih letih melanoma za 20 odstotkov več.

Koliko smo ozaveščeni?

Torej več kot dovolj razlogov, da se nevarnim sončnim žarkom v urah, ko nas najmočneje obsevajo, v celoti ognemo, ko pa to ni mogoče, se ustrezno zaščitimo, a opozorila in izjemno skrb vzbujajoča statistika očitno ne zaležejo dovolj. »Ozaveščenost tako pri nas kot po svetu se sicer povečuje. Najvišja je seveda tam, kjer je bilo že v preteklosti tega raka največ, to je v Avstraliji in na Novi Zelandiji pa še v Severni Ameriki in severni Evropi, zato je v teh državah že opaziti trend zmanjševanja njegove pojavnosti, v deželah vzhodne in južne Evrope pa se incidenca še vedno hitro povečuje. Še leta 2008 je bil melanom pri ženskah po pojavnosti na šestem mestu v Sloveniji, pri moških pa na sedmem mestu, več v zahodnem delu države (Primorje) in osrednjem delu Slovenije,« pojasnjuje asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, ki je lani s partnerjem Baiersdorf v okviru akcije Dan zaščite pred soncem – na varni strani sonca opravilo študijo o poznavanju bolezni in dejavnikih tveganja za njen nastanek. Ugotovitve? Slovenci dobro poznajo dejavnike tveganja (moški nekoliko manj), uporabljajo zaščitne pripravke na predelih, izpostavljenih soncu, vendar premalo, ne dovolj pogosto in s prenizkim faktorjem.

Otroci v senco!

Ozaveščenost je izjemnega pomena pri tistih, ki morajo pred ultravijoličnim sevanjem obvarovati najmlajše. »Otroci do prvega leta starosti bi morali biti v senci, kar je sicer lažje, ko otrok še ne hodi ali se ne plazi, pozneje pa to zahteva veliko angažiranost staršev. Staršem starejših otrok svetujemo, naj se okrog poldneva umaknejo v zaprte prostore. Če pa to ni mogoče, naj se tako otroci kot odrasli napravijo v oblačila z rokavi do komolcev in hlačnicami do kolen, oblačila naj bodo zračna. Oblačila, ki nas varujejo pred UV-sevanjem, so označena z oznako UPF.

Svetujemo uporabo širokokrajnih klobukov ali legionarskih kap in seveda sončnih očal, ki ščitijo pred UVA- in UVB-sevanjem. Na izpostavljenih predelih pa kot tretji steber zaščite za otroke priporočamo sredstva s fizikalnimi zaščitnimi sredstvi, ki na koži puščajo sled bele ali modrikaste barve. Za odrasle so primerni tudi kemični varovalni pripravki, vsi pa naj bodo z zaščitnim faktorjem nad 30, saj se pri nanosu, ki ni nikoli idealen, to sredstvo potem razredči na faktor med 4 in 10, kar dokazujejo različne študije,« svetuje strokovnjakinja. Nanos moramo ponavljati vsakih nekaj ur in seveda po kopanju, obilnem znojenju in brisanju z brisačo.

In kot je še poudarila dermatovenerologinja, redno spremljajmo stopnjo UV-indeksa v medijih: »Zaščito priporočamo, ko je UV-indeks višji od 3, saj nas lahko sonce takrat opeče že v 20 minutah, potrebna pa je tudi v oblačnem vremenu, saj je prepustnost sončnih žarkov tudi takrat 80-odstotna. Zaščito pred soncem priporočamo ves dan, ne le med 10. in 16. oziroma 17. uro, saj se moč UVA-žarkov preko dneva ne zmanjšuje. Pomembno je vedeti še, da okoli 60 odstotkov dnevnega UVB-sevanja doseže zemeljsko površino v štirih urah okrog lokalnega poldneva!«