UV ŽARKI

Nevarni kult sonca

Objavljeno 23. april 2012 11.00 | Posodobljeno 21. april 2012 22.54 | Piše: M. R.

Pri odkrivanju kožnega raka lahko pomagajo tudi ultravijolične fotografije.

Razlika je očitna: fotografija v vidni in v UV-svetlobi, madeži, ki v vidni svetlobi niso opazni, pomenijo poškodbe kože.

Brez sončne svetlobe na Zemlji ne bi bilo življenja – vsekakor jo nujno potrebujemo, vendar moramo paziti, da soncu nismo preveč izpostavljeni. Njegovi žarki nam v manjših odmerkih pomagajo (krepijo imunski sistem, tvorijo vitamin D3 za trdne kosti itd.), preveč škodljivega obsevanja z žarki UV (ultravijoličnimi) pa lahko trajno poškoduje imunski sistem kože, povzroči lahko celo kožnega raka.

Na moč ultravijoličnih (UV) sončnih žarkov, ki jih sicer ne čutimo, smo pogosto premalo pozorni, čeprav nas strokovnjaki že nekaj let nenehno opozarjajo na to nevarnost. V Sloveniji je junija njihova moč približno 10-krat večja kot decembra.

Tri vrste UV-žarkov

Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov: UVA, UVB in UVC. Medtem ko slednje ustavi ozonska plast ozračja, žarki UVA in UVB prodirajo tudi v kožo, kjer so ob ustrezni izpostavljenosti lahko za naše zdravje blagodejni, lahko pa nam povzročajo kup preglavic.

Žarki UVA imajo manjšo energijo, zato pigmentirajo kožo, v prevelikih odmerkih pa jo postarajo in povzročijo tudi opekline, za kar so sicer krivi žarki UVB. Ker v kožo prodrejo globlje, lahko oslabijo naš imunski sistem in povzročijo kožnega raka, tudi njegovo najhujšo obliko maligni melanom, ki po svetu ubije 48.000 ljudi na leto.

V ugledni reviji Journal of the American Academy of Dermatology so objavili članek, v katerem opozarjajo, da lahko pri odkrivanju raka kože pomagajo tudi UV-fotografije, ki jih sicer uporabljajo restavratorji za ugotavljanje stanja umetnin. Fotografije, posnete v UV-svetlobi, delujejo precej zastrašujoče, saj odkrivajo znamenja na koži, ki s prostim očesom niso vidna. Nekateri fotografi, na primer Cara Phillips, so se s to vrsto fotografiranja ukvarjali tudi umetniško, zdaj pa so znanstveniki ugotovili, da lahko tudi UV-fotografije pomagajo odkrivati tveganje za nastanek raka kože.

Nevarni solariji

Skupina ameriških raziskovalcev je tako z UV-aparatom fotografirala kožo skoraj 600 pacientov, med njimi je bilo tudi veliko otrok, in jih potem primerjala z izvidi, s katerimi so ugotavljali verjetnost nastanka melanoma. »Strašljivejši ste videti na UV-posnetku, večja je nevarnost, da zbolite za kožnim rakom,« pravi dr. Robert Dalavel z univerze v Denverju, ki je vodil raziskavo. Tudi na otroke naredijo ti posnetki velik vtis, saj se tako na najnazornejši način zavedo, kako nevarno je lahko sončenje, še posebno v solariju.

Doslej je bilo opravljenih že več raziskav, ki so potrdile nevarnost solarijev, še zlasti za otroke. Njihove naprave namreč pretežno oddajajo žarke UVA, ki prodrejo globoko v kožo, dolgotrajna izpostavljenost tem žarkom pa je lahko zelo nevarna, zato poskušajo otrokom vstop v solarije ponekod preprečiti tudi z zakoni. Do zdaj je zakonsko prepoved za mlajše od 14 let sprejelo že nekaj držav (Skandinavija, Nemčija in Avstrija), v Kaliforniji pa so to mejo lani dvignili na 18 let. Brazilija je edina država, kjer je sončenje v solarijih povsem prepovedano.

Kdaj na sonce

V času med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše, bi se morali izogibati njegovim žarkom. Če se temu ne morete izogniti, pokrijte kožo s svetlimi oblačili, izpostavljene dele telesa pa namažite s kremo, ki ima visok zaščitni UV-faktor. V Sloveniji vsako leto odkrijejo približno 1500 primerov različnih vrst kožnega raka, med katerimi je več kot 500 primerov melanoma.

Deli s prijatelji