Bolezni, ki jih prenašajo okužene živali, so pogoste. Lymsko boreliozo zdravijo z antibiotiki, cepiva proti tej bolezni za ljudi ni. Zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi. Bolnike s KME zdravijo simptomatsko; lajšajo posamezne simptome. Učinkovita zaščita je cepljenje. Dr. Marta Grgič Vitek, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, opozarja, da se pri nas kljub težkemu poteku bolezni žal še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Na katerih območjih pri nas je največ okuženih klopov?
Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov jih je lahko veliko, v višjih legah manj. Prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.
Minula zima je bila kratka in topla. Kaj to pomeni za morebitno večjo številnost okuženih klopov?
Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe traja včasih že od februarja pa vse do novembra.
Klop se na primerno nežen predel človeške kože pritrdi tako, da vanjo globoko zarine svoj »rilec«. Vbod ne povzroči bolečine, zato je pogosto neopažen, predvsem pri otrocih. Okužen klop med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Katerih?
V Sloveniji najpogosteje prenašajo lymsko boreliozo (LB), manj pogosto klopni meningoencefalitis (KME), redko pa humano granulocitno anaplazmozo (HGA).
Kako vemo, da nas je klop okužil z lymsko boreliozo? Kateri so simptomi?
Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na predelu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje prizadene sklepe.
| V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2015 zaradi lymske borelioze zbolelo 3741 oseb (187 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 62 (tri na 100.000 prebivalcev). V obeh primerih gre za najmanj v zadnjem desetletju. Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, pa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. V Sloveniji je lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Zanjo obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih ima od 35 do 65 let. Cepiva za zdaj ni na voljo, zato je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa. |
Humana granulocitna anaplazmoza je morda manj znana. Kako jo odkrijete?
Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v mišicah. Bolezen potrdimo z ustreznimi laboratorijskimi testi. Tudi proti tej se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotiki.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Cepljenje je zanesljiva zaščita pred KME pri večini cepljenih, kajne?
Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Čeprav je v Sloveniji obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, denimo gozdni delavci, lovci itd., ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.
Kakšna je cepilna shema?
Priporočljivo je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravimo v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez pet do dvanajst mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. Cepijo se lahko tudi otroci od enega leta.
Ali so znani nezaželeni učinki?
Po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu so neželeni učinki večinoma blagi in redki. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na predelu cepljenja. Težji neželeni učinki so izjemno redki. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti ljudje z akutno vročinsko boleznijo in s hudo alergično reakcijo po prejšnjem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.
