Zagotovo ste že slišali za transmaščobe in veste, da so zdravju škodljive. Pa veste, zakaj so škodljive in kako se v živilih pojavijo? Kako se jim izogniti in zakaj so kljub nevarnim posledicam še vedno na prodajnih policah izdelki z visoko vrednostjo transmaščob, ki niso označene? Predvsem zadnje vprašanje bi potrebovalo jasen odgovor, do katerega pa slovenski kupec zaenkrat še ne more priti. Pred izdelki z visoko vrednostjo transmaščob so varni le Danci, Avstrijci in Madžari, kjer so prepovedana živila z več kot dvema odstotkoma transmaščob. »Leta 2011 je bila v EU sprejeta odredba o informiranju potrošnika, kjer je v posebnem členu zapisano, da mora Evropska komisija do decembra 2014 ovrednotiti problem transmaščob v prehrani in po potrebi sprejeti zakonodajne ukrepe, da se tveganja zmanjšajo. Upali smo, da bo na območju celotne EU prepovedano prodajati živila s transmaščobo, toda to se še ni zgodilo. So pa bili predstavljeni rezultati raziskave na to temo in ugotovitev, da v EU povprečni vnos transmaščob predstavlja približno en odstotek dnevnega energijskega vnosa. Gre za razmeroma nizko vrednost, zato nas skrbi, da bo na osnovi tega rezultata sprejeta odločitev, da tega področja ni treba zakonodajno urediti,« pove dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in doda, da v raziskavo ni bila vključena Slovenija, kjer imamo še vedno veliko proizvodov s transmaščobami. »Če bi se Evropska komisija tako odločila, ima Slovenija še vedno možnost zadevo urediti z nacionalno zakonodajo. Glede na dozdajšnje pogovore z ministrstvom za zdravje imam občutek, da je takšna rešitev realna možnost, saj so to problematiko vključili v nacionalno resolucijo, ki je tik pred sprejetjem,« pravi sogovornik.
»Transmaščobe so posebna vrsta nenasičenih maščob, kjer je vsaj ena izmed dvojnih vezi v kemijski strukturi v trans obliki,« pojasnjuje. Nenasičene maščobe v svežih živilih so zelo redko v trans obliki, veliko več jih je v predelanih izdelkih, pri katerih izhajajo predvsem iz uporabe delno hidrogenirane rastlinske maščobe. Te so pri sobni temperaturi, v trdem agregatnem stanju manj občutljive za staranje in tako podaljšajo rok uporabnosti živil. Ob tem vplivajo še na okus, saj ga izboljšujejo. »Uporaba takšnih maščob v prehrani se je ob odsotnosti podatkov o njihovi škodljivosti hitro večala. Danes vemo, da med procesom delnega hidrogeniranja rastlinskih maščob pride do tvorbe transmaščob, ki nimajo nobene znane koristne fiziološke vloge v telesu. Nasprotno – znanstveno dokazano je, da so zelo škodljive za zdravje človeka,« pravi dr. Pravst in našteje posledice: »Številne raziskave so pokazale, da transmaščobe dokazano višajo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter druge kronične bolezni. Če dnevno zaužijemo pet gramov transmaščob, ima to podoben prispevek k povečanju tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot če bi vsak dan pokadili med 5 in 10 cigaret.« Razlog, da jih proizvajalci hrane še uporabljajo, je v ceni. Delno hidrogenirana rastlinska maščoba je namreč veliko cenejša od njenih bolj zdravih nadomestkov.
Zakaj se moramo bati piškotov, vafljev, rogljičkov in slanega peciva
»Transmaščobne kisline se kot neželena sestavina pojavijo v delno hidrogeniziranih maščobah in pri cvrtju, jih pogosto najdemo pri veliko predpakiranih živilih in prav tako pri hitri hrani. Največkrat so prisotne v piškotih, tortah, pecivu (npr. rogljički), slanem pecivu (npr. krekerji), namazih, ocvrtih jedeh, rastlinski masti, trdni margarini, ki so proizvedeni po starejših postopkih,« pojasnjuje mag. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dr. Pravst pa opozori na nevaren trend, ki kaže, da se je od 2012. razpoložljivost izdelkov s transmaščobami pri nas kar podvojila: »To kaže na nujnost zakonodajnih ukrepov, s katerimi bi zavarovali potrošnika.«
Zelo dolg rok uporabe je nevaren znak
Ob spoznanju nevarnosti transmaščob se potrošnik zagotovo vpraša, kako naj prepozna živila, za katera je bolje, da se jih izogiba. Veljavna zakonodaja namreč ne zapoveduje posebnega označevanja. Vsak lahko prisotnost transmaščob sklepa na podlagi vsebnosti hidrogenirane ali delno hidrogenirane maščobe. Gregorič svetuje, da smo pozorni tudi na izdelke z zelo dolgim rokom uporabe, saj pri njih obstaja večja verjetnost, da vsebujejo škodljive maščobe.
»Priporočamo, da potrošniki čim bolj omejijo uživanje ocvrtih jedi, saj se delno hidrogenirana maščoba lahko uporablja tudi v gostinskih obratih, kjer pa to ne rabi biti označeno. Kot dodatne preventivne ukrepe priporočamo še, da potrošniki omejijo uživanje predpripravljenih živil, še posebej takšnih, za katere ne morejo izključiti prisotnosti delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se najpogosteje uporablja pri pripravi piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic,« sklene Igor Pravst.