NEZADOVOLJSTVO

Neurejeno zobozdravstvo

Objavljeno 31. maj 2013 16.20 | Posodobljeno 31. maj 2013 16.21 | Piše: Andrej Predin

Pritožb nezadovoljnih pacientov nad zobozdravstvenimi storitvami je čedalje več.

Zdravje je čedalje bolj odvisno od denarja.

V zadnjih letih so pri zastopniku pacientovih pravic opazili naraščanje števila pritožb zoper zobozdravnike. Čeprav nam ni uspelo dobiti konkretnih številk, se je po nekaterih ocenah kar 15 odstotkov vseh pritožb, obravnavanih v letu 2012, nanašalo na težave in nesporazume, s katerimi so se ljudje srečevali v zobozdravstvu. »Pacienti se pogosto pritožijo zaradi plačila in doplačila v javnem zobozdravstvu in pri zobozdravnikih koncesionarjih, nenormalnih dvigov cen med zdravljenjem, zaradi predolgih čakalnih dob (čakanje na protezo do nekaj mesecev, celo do dveh let), predolgih presledkov med zdravljenjem, zaradi neizdanih ali nepravilno izdanih računov, težav pri zamenjavi zobozdravnika in, ne nazadnje, nekakovostnih storitev ter dejstva, da zobozdravniki površno ali pa sploh ne predstavijo vseh mogočih rešitev in stroškov, podatka, kateri stroški so zagotovljeni iz pravic obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, katere pa bo treba plačati, ter dolžine garancijskih dob za opravljeno storitev,« nam je povedala zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore, dr. med.

Trenutno stanje v zobozdravstvu je nekoliko kaotično, saj se bolniki srečujejo z ne povsem jasnim odnosom med zasebnim in koncesijskim zobozdravstvom. V javnosti se je ustvaril vtis, da zasebniki uporabljajo vse mogoče zvijače, da bi se dokopali do večjega zaslužka, saj pacienti zelo težko ugovarjajo njihovim odločitvam in ocenam ustreznega poteka zdravljenja ter so na svoj način prepuščeni odločitvam zobozdravnika. Po drugi strani morajo koncesionarji dosegati norme, ki so domnevno previsoke in ne omogočajo kakovostnega in poglobljenega dela. Del težav naj bi se skrival tudi v načinu delovanja zdravstvene zavarovalnice in v dejstvu, da se premalo sredstev vlaga v preventivo, ki je zagotovo ključna pri izboljševanju razmer v zobozdravstvu. Zgovoren primer cenovnega neskladja je cena, ki so jo posamezniki plačali za čiščenje zobnega kamna (ta storitev je bila nekoč v paketu osnovnega zavarovanja): v Zdravstvenem domu Nova Gorica, denimo, bi za čiščenje vseh zob odšteli 30 evrov, med pogovorom v uredništvu pa smo izvedeli, da so nekateri za to storitev pri zasebnikih plačali tudi do 70 evrov!

 

Napotki pred obiskom zobozdravnika

Vprašajte za ceno storitve. Pozanimajte se, kakšna je predvidena jamstvena doba. Zahtevajte, da vam zobozdravnik pojasni mogoče rešitve, zlasti tiste, ki so zagotovljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju, in tiste, ki jih boste morali plačati sami. Ne podpisujte neizpolnjenih obrazcev. Zahtevajte račun, saj boste z njim lahko uveljavili tudi morebitno garancijo. Če niste zadovoljni, se lahko pritožite. 

Zobozdravstvo bi moralo več pozornosti nameniti preventivi in uskladitvi cen

Pri zastopniku pacientovih pravic se najpogosteje pritožujejo starejši in socialno ogroženi ljudje, mlajši in starši otrok, ki potrebujejo storitve ortodontov. Večina teh sporov se reši z dogovorom med pacientom in zobozdravnikom. »Razmere v zobozdravstvu bi bile lahko boljše. Pacienti se pritožujejo nad neurejenim zobozdravstvom, v katerem je mnogo nejasnosti. Treba je opozoriti na prosto oblikovanje cen, na to, da bi nekatere zobozdravstvene storitve dodatno vključili v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bi se skrajšale čakalne dobe,« je prepričana dr. Zoretova. Če pacienti sporov ne morejo rešiti v ordinaciji, torej v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pri zasebnem zobozdravniku, se lahko obrnejo na zastopnika pacientovih pravic, na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali zdravniško zbornico. »Prvi korak je, da od zobozdravnika pridobim podatke v zvezi z domnevno kršitvijo in s pojasnili in eventualnimi predlogi seznanim pacienta. Če ta s pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, vložim zahtevo za prvo obravnavo. Na njej gre predvsem za pogovor med pristojno osebo, pacientom in udeleženimi zdravstvenimi delavci. Namen obravnave je, da se poskuša doseči dogovor o načinu rešitve spora; če je dogovor sklenjen, je zadeva končana, v nasprotnem primeru pa se lahko vloži zahteva pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic. Odločitev senata v postopku druge obravnave je dokončna, zoper odločbo se lahko uveljavlja le sodno varstvo v upravnem postopku.«

Deli s prijatelji