Prav tako ne, da ima ravno umivanje rok zdravilne psihološke učinke. A raziskave sodobne družbe kažejo, da prepogosto pozabljamo na temeljno pravilo: umivanje rok po vsakokratni uporabi stranišča.
Zdravniki oziroma epidemiologi so že zdavnaj ugotovili, da je redno umivanje rok nemalokrat učinkovitejše pri preprečevanju marsikatere bolezni kot cepiva, saj se virusi velikokrat prenašajo prav s telesnimi izločki – slino, nosnimi izcedki –, ki si jih z rokovanjem in drugimi stiki medsebojno izmenjujemo. S tem rutinskim početjem naj bi rešili celo več življenj kakor s cepljenjem in še nekaterimi zdravstvenimi ukrepi.
Raziskave sodobne družbe kažejo, da smo pri higienskih ukrepih uvedli vse mogoče izume in novosti, a prepogosto pozabljamo na temeljno pravilo: umivanje rok po vsakokratni uporabi stranišča. Tako bi lahko zajezili številne nalezljive bolezni, a z malomarnostjo prenašamo škodljivce v bližnje okolje, odgovornejši smo le v sezoni viroz. Vendar, opozarjajo strokovnjaki, se mi, ki se imamo za tako imenovano naprednejšo družbo, zelo radi vzvišeno sprenevedamo, češ, na vzdrževanje čistoče pa nas res ni treba opozarjati.
»Teoretično lahko na ta način, torej z rednim umivanjem rok, preprečimo vsako nalezljivo bolezen, ki se lahko prenaša z umazanimi rokami. Globalno gledano so največji in tudi najcenejši uspehi pri preprečevanju akutnih drisk in obolenj dihal, kot so prehladi, gripa in drugo, prav zaradi rednega umivanja rok. V državah v razvoju so namreč ta obolenja najpogostejši vzrok smrti otrok. Z rokami pobiramo različne bakterije in viruse, ki prehodno ostanejo na rokah, lahko jih vnesemo naprej v telo, med njimi so lahko tudi povzročitelji okužb. V fecesu je teh mikrobov na milijone, zato je umivanje rok po uporabi stranišča tako pomembno. Pozorni moramo biti na potovanjih, javnih krajih, kjer se srečuje veliko različnih ljudi (npr. nakupovalna središča, tudi zdravstvene ustanove). Če je površina, ki se je dotikamo z rokami, kontaminirana z virusi, ki povzročajo drisko (npr. norovirusi), ali če menjamo plenice otroku, ki je zbolel za drisko, okužbo preprosto preprečimo tako, da se z umazanimi rokami ničesar ne dotikamo in da si roke takoj, ko končamo, temeljito umijemo, da odstranimo vse virusne delce. Če bi te zaužili skupaj s kontaminirano hrano, kar je eden od načinov okužbe, nam čiste roke tega seveda ne bi preprečile. S čistimi rokami se obvarujemo marsičesa, ne pa vsega, je pa res, da je skrb za čiste roke povsem v naših rokah,« pravi Jana Kolman, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja RS.
Kdaj umivati roke?
Ozaveščanje je v številnih primerih naloga številka ena, tudi pri varovanju zdravja oziroma umivanju rok, ki je za večino nemalokrat rutina. Skrb vzbujajoč je podatek iz dve leti stare raziskave, ki so jo opravili v ZDA in Veliki Britaniji in v kateri so ugotovili, da večina ljudi laže glede osebne higiene, saj si jih roke po mali ali veliki potrebi v resnici redno umiva le od deset do dvajset odstotkov, preostali pa umazanijo pridno širijo naprej. Zahodne družbe svojo domnevno ozaveščenost o nujnosti vzdrževanja higiene sicer razglašajo z modnimi ukrepi, kot so avtomatske pipe in sušilniki, papirna zaščita za toaletno školjko ipd., a vsi izumi in domislice bore malo pomagajo, če pri tem pozabljamo: neumite roke pomenijo prenos številnih bakterij, virusov, bacilov in fekalij na različne površine, kljuke, oblačila, lase, mobilnike, računalniške tipkovnice itn., veliko škodljivcev raznašajo tudi otroci, ki so pogosto izpostavljeni umazaniji, pri straniščni higieni pa so pozabljivi ali malomarni.
»Res bi težko trdili, da smo vsi dobro seznanjeni s tem, kdaj in kako naj pravilno umivamo roke in skrbimo za njihovo higieno. In tudi če vemo, ni nujno, da to izvajamo pravilno in kadar je treba oziroma je smiselno. Kdaj si torej umiti roke? Vedno, ko so vidno umazane, po uporabi stranišča in pred jedjo, tudi če smo prijemali le svoj mobilnik, pred pripravo hrane, med njo in po njej, še posebno dosledno, če delamo s surovim mesom, jajci ali morskimi školjkami, tudi svežo neočiščeno zelenjavo, sadjem, preden koga hranimo, pred nego in po negi ali hranjenju bolnika, pred oskrbo rane ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana, in po njej, po menjavanju plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča, po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec ali morda zakašljali ali kihnili v dlan, česar sicer naj ne bi počeli – če pri sebi nimamo robca, v katerega bi kihnili, to naredimo v rokav in roke ohranimo čiste –, po dotikanju živali, tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali ali živalskih odpadkov ter po prijemanju smeti in ko pridemo domov.«
Moč je v vaših rokah
Pomembno je, da se z umazanimi rokami ne dotikamo okolice in s tem ne »odlagamo« mikrobov naokrog, temveč si roke umijemo čim prej oziroma takoj, ko končamo opravilo. Tako ohranjamo čisto tudi okolico in ščitimo druge. »Če bi se tega dosledno držali, bi imeli vsi manj težav,« pove Kolmanova in na vprašanje, ali imamo v naši državi kakšno anketo ali raziskavo o pravilnem in rednem umivanju rok, pravi, da sicer ni seznanjena s temi podatki, a predvideva, da so v vrtcih in šolah spremljali tudi to. »Kar nekaj opazovanj je bilo opravljenih v straniščih; najslabše so se odrezali moški, ki si roke po opravljeni mali potrebi le redko umijejo.« Glede primerjave z drugimi državami meni, da imamo še kar dobre higienske navade, a bi jih lahko še izboljšali, še posebno ob dejstvu, da živimo v okolju, kjer je tekoča voda skoraj povsod na dosegu rok, četudi včasih le hladna. »Možnosti torej imamo v nasprotju z državami v razvoju, kjer vlagajo številne napore v to, kako v šolah urediti primerne razmere, ki so le približek tekoči vodi,« pravi sogovornica.
Danes (15. oktobra) svet zaznamuje svetovni dan umivanja rok, njegovo sporočilo pa je Moč je v vaših rokah. »Gre za zelo povedno sporočilo, saj smo mi tisti, ki skrbimo za svoje roke in z njimi tudi za svoje zdravje in posredno za zdravje drugih, zlasti če pomislimo, koliko obolenj in smrti lahko s tem preprečimo. Na spletnih straneh organizacije je zgovoren stavek: Umivanje rok z milom je 'cepivo', ki preprečuje okužbe. Tu so mišljene predvsem bolezni, ki jih lahko vsaj delno preprečujemo s higieno rok, manj pa tiste, ki se jih nalezemo po drugih poteh in za katere obstajajo učinkovita cepiva,« sklene Kolmanova.
Zdravilni psihološki učinki
Psihologi z univerze v Michiganu so ugotovili, rezultati so bili objavljeni v reviji Science, da so ljudje, ki so si takoj po sprejetju odločitve umili roke, bolj sprijaznjeni z odločitvijo kot tisti, ki si rok niso umili. Umivanje rok naj bi pomagalo pri zavedanju, da je odločitev, ki smo jo sprejeli, pravilna. Vodja študije psiholog Spike Lee je dejal, da dejanje umivanja rok izpere dvom o (ne)pravilnosti odločitve: »Naša raziskava kaže, da umivanje rok simbolično 'očisti' skrbi o tem, ali smo se pravilno odločili. Ko si umijemo roke, smo bolj sprijaznjeni s svojo odločitvijo in se manj obremenjujemo.«
Zakaj je čistoča rok pomembna?
Z rokami pobiramo mikrobe iz okolice, s površin in predmetov, ki se jih dotikamo. Če smo nepazljivi in z neumitimi rokami segamo po obrazu, zlasti v bližini sluznice ust, nosu in oči, jih lahko vnesemo v telo in lahko zbolimo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko v svetovnem merilu z doslednim umivanjem rok zmanjšali primere smrti otrok zaradi driske za skoraj polovico, zaradi akutnih okužb dihal pa za četrtino. »Kar nekaj opazovanj je bilo opravljenih v straniščih; najslabše so se odrezali moški, ki si roke po opravljeni mali potrebi le redko umijejo.«
