Priznam, da se je malce bojim, hkrati pa me prežema presenetljiv občutek svobode, verjetno značilen prav za takšne prelomnice, ki te zazibljejo v samospraševanje. Ob kom ali čem me v pričakovanju novega desetletja pri srcu najbolj prijetno stisne, s čim se razvajam, kaj si najraje privoščim.
Biti najprej mama
Kljub uspešni karieri nestrpno zeham ob splošni smernici poblaznelega sveta, da je prva naloga ženske njeno samouresničenje v poklicu, s katerim se preživlja. To drži le, če mi je pomagalo razviti naslednje prepričanje: zame ni pomembnejšega poslanstva kot biti mama. Vključno s pridevniki dobra, pravična, ljubeča in predvsem umirjena – v sebi.
Opazovati pare
Bila bi strahopetna laž, če bi trdila, da si ne želim moškega. Partnerja. V teh letih sicer težko srečaš koga brez prtljage. Bolj ali manj patološke. Verjetno ni pri meni nič drugače. Trenutno se še najbolj prijetno in izpolnjeno počutim v opazovanju razmerij drugih. Kako zelo so lahko ranljiva, pa če so pari skupaj trideset let ali le tri mesece. Le pogumno v dvoje naprej!
Častiti in čutiti naravo
Učim se dojemati naravo v svojem bistvu. Kot komaj rojeni otrok. Gledati na svet in vesolje z drugačne perspektive. S strastjo berem, dajem krila domišljiji, se družim s podobno mislečimi občutljivci. Ni jih veliko, a so toliko bolj dragoceni, moji dragi ljudje. Negujem talente, ki se prebujajo šele zdaj. Zagotovo z razlogom. Ljubim in plešem predano kot še nikoli.
Najslastnejše dobrote
Kadar koli si jih poželim. Imam srečo, ker sem podedovala tako vitkost v kompletu z oblinami kot mladostni videz – kljub edinstvenim vzorčkom na koži, ki so jih prinesla leta in porod. Pravi greh bi bil le to, če tega genskega izročila ne bi spoštovala. Prav zato si vsakič, ko pospravim čokoladnega ježka ali artičoko, do zadnjega lističa prepojeno z olivnim oljem, mislim: Hvala, predniki!
Ostati tiho
Biti ves čas v družbi istih ljudi zna biti naporno, pa čeprav me pomagajo delati boljšo. Dovolim si biti iskrena. Najprej do sebe, potem pa tudi do izbrancev – to le, kadar je nujno. Povedati v obraz natančno to, kar si mislimo, je pač težko prijetno – za kogar koli. V hlepenju po spokojnosti je včasih, pa čeprav imamo jasno mnenje, pametneje ostati tiho. Ali celo oditi stran.
Crkljati druge
Kot papige drug za drugim ponavljamo, da moramo vedno najprej poskrbeti zase, šele potem bomo lahko za druge. So trenutki in primeri, ko nikakor ni tako in se najbolj nahranim prav s tem, da sem jaz tista prva, ki pocrkljam svojega ljubljenega človeka. Saj vem, da bo prej ali slej tudi on naredil kaj lepega zame. Še lepše zavrtel spiralo ljubezni in mi pobožal dušo.
