Neplodnost je težava, s katero se v Sloveniji spopada kar 15 odstotkov parov, kljub pogostosti pa o tej stiski večina ne govori, zato podatek številne preseneti. O neplodnosti govorimo, kadar ima par eno leto redne spolne odnose, a ženska ne zanosi. Ustreznejši izraz je sicer zmanjšana plodnost, saj se zdravljenje takrat šele začne.
| Uspešnost IVF V Sloveniji zdravstvena zavarovalnica vsem ženskam v rodnem obdobju krije šest postopkov IVF. Uspešnost zanositve po IVF je velika – okoli 40-odstotna. Če ženska kljub temu ne zanosi, je na voljo še oploditev z darovanimi spolnimi celicami. |
Razlogi za neplodnost
V postopek zdravljenja neplodnosti vedno vključimo žensko in moškega, saj je približno pri tretjini primerov vzrok ženska neplodnost, prav toliko moška, pri preostali tretjini pa kombinacija obeh. Najpogostejši vzrok ženske neplodnosti je endometrioza. To je pojav, ko se sluznica maternice ugnezdi v trebušni votlini (v obliki endometriotičnih cist na jajčnikih ali kot vnetna žarišča) in ovira oploditev. Med pogostejšimi vzroki so tudi neprehodnost jajcevodov, motnje ovulacije in nepravilnosti maternice. Neprehodnost jajcevodov največkrat povzročajo zarastline po vnetjih, pri motnjah ovulacije najpogosteje odkrijejo policistično spremenjene jajčnike, med nepravilnostmi maternice, ki povzročajo neplodnost, pa so najpogostejši miomi in pregrade. Na hormonsko neravnovesje vplivajo tudi stres, debelost, bolezni ščitnice, pretirana športna aktivnost, kajenje, droge in jemanje nekaterih zdravil. Ne smemo pozabiti omeniti starosti, ki pri ženskah precej zmanjšuje plodnost.
Vzroki moške neplodnosti pogosteje ostanejo nepojasnjeni, znano pa je, da na zmanjšano število semenčic in njihovo gibljivost vplivajo kajenje, stres, vnetja, poškodbe, operacije in obsevanja na tem območju. Vzrok lahko leži tudi v genetskih in kromosomskih napakah, nepravilnem spuščanju testisov v otroštvu in hormonskih motnjah.
Umetna oploditev
Postopek obravnave neplodnega para se stopnjuje od preprostejših in neinvazivnih preiskav do kirurškega zdravljenja ter oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Najprej pri ženski opravijo ginekološki in ultrazvočni pregled rodil ter odvzamejo vzorec krvi za določitev hormonov. Moškemu pregledajo vzorec semenske tekočine. Sledi preverjanje prehodnosti jajcevodov z vbrizganjem kontrastnega sredstva in opazovanja pod rentgenskimi žarki (histerosalpingografija, HSG) ali z ultrazvokom. Kirurški diagnostični metodi sta histeroskopija in laparoskopija. Pri prvi s posebno kamero pregledajo maternično votlino in odstranijo morebitne nepravilnosti (na primer pregrado maternice), pri laparaskopiji pa skozi drobne reze na trebuhu pregledajo rodila in odstranijo nepravilnosti, ki ovirajo zanositev (zarastline, žarišča endometrioze, miomi, ciste).
Če par kljub naštetim postopkom po določenem času (odvisno od starosti ženske) ne zanosi, svetujejo vključitev v postopke OBMP. Možni sta znotrajtelesna oploditev, inseminacija, pri kateri se semenska tekočina vbrizga v maternico, ter zunajtelesna oploditev, ki jo poznamo pod imenom IVF (in vitro fertilization). Včasih je pot do zanositve dolga in naporna.
