Vendar je treba zavedanje o pomembnosti varne krvi in krvnih pripravkov nenehno širiti, temu pa je namenjen tudi svetovni dan krvodajalcev, ki ga države zaznamujejo 14. junija.
Pa ni le zavedanje o pomembnosti varne krvi osrednja značilnost svetovnega dne krvodajalstva, podatki namreč kažejo, da zaradi zapletov pri porodu vsak dan umre kar 800 žensk. Skoraj vse smrti se zgodijo v državah v razvoju. Več kot polovica jih je v podsaharski Afriki in skoraj tretjina v Južni Aziji. Nevarnost je največja pri mladoletnih materah do 15. leta starosti. Največji vzrok smrti, obolevnosti in dolgoročnih posledic je huda krvavitev med porodom in po njem. Na žalost so dostop do varne in zadostne količine krvi ter krvnih pripravkov, kakor tudi racionalna in varna izvedba transfuzije še vedno največji izzivi številnih držav po svetu.
V slovenskem Rdečem križu pravijo, da se je krvodajalstvo le zasidralo kot vrednota in moralna dolžnost, saj je bila prav z darovano krvjo že marsikatera žalostna zgodba spremenjena v srečno, krvodajalci pa so neopazni heroji, ki vsakodnevno rešujejo življenja. »Da je krvodajalstvo vrednota humanosti, se še posebno kaže v zadnjih letih, ko imamo kljub socialni in gospodarski krizi vedno več ljudi na akcijah, ki potekajo na terenu ali v transfuzijskih ustanovah. To dejstvo nedvomno kaže, da krvodajalstvo še naprej ostaja najbolj množična in najbolj plemenita oblika solidarnosti v Sloveniji,« pravi Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije (RKS).
Solidarnost je zakoreninjena v zavest
Iz Skandinavije, ki jo imamo nemalokrat za vzor v številnih porah vsakdanjega življenja, prihajajo poročila, da je rdeča nit tamkajšnje krvodajalske miselnosti daj-dam. Pri nas pa? »No, glede skandinavske miselnosti bi težko ocenili, da gre v Sloveniji tudi v to smer, saj je zgodovinski okvir nastanka in razvoja slovenske transfuzijske službe in krvodajalstva drugačen. Preskrba s krvjo je nepogrešljiva dejavnost, ki le z zadostnim številom krvodajalcev omogoča delovanje sodobnega zdravstvenega sistema. Metaforično poteka od vene dajalca do vene prejemnika in zajema tri neločljiva področja: krvodajalstvo (motivacija, izobraževanje, organizacija krvodajalskih akcij …), zbiranje, predelavo in testiranje ter klinično uporabo krvi. Na podlagi naštetih področij se prepleta tudi delo odgovornih izvajalcev: Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, transfuzijska služba in uporabniki – lečeči zdravniki in bolniki. Solidarnost in altruizem sta v Sloveniji tesno prepletena in odzivnost ljudi se kaže v odzivnosti na številne humanitarne akcije, namenjene tistim, ki potrebujejo našo pomoč,« dodaja sogovornik.
Nobena skrivnost ni, da običajna raven količine krvi med 1200 do 1500 enotami, ki so na voljo, v naši državi precej niha. Vzroki za to so, kot pravijo v RKS, različni: največkrat gre za nepredvidljivo porabo krvi pri bolnikih z naslova operativnega programa (lahko kot posledica hudih prometnih nesreč), lahko je obisk krvodajalcev na akcijah slabši v primeru zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost akcije (ob ujmah – žled, poplave, huda vročina itd.), ali v bolezenskem stanju populacije (epidemija gripe, ki zajame del države, tudi krvodajalci zbolijo in v času bolezni ne smejo darovati krvi itd.).
Vsak dan potrebujemo do 400 krvodajalcev
»Naša država spada med tiste, ki same pokrivajo vse potrebe po krvi. V Sloveniji jo daruje skoraj pet odstotkov prebivalcev, vsak delovni dan pa potrebujemo okoli 350 do 400 krvodajalcev, da zadovoljimo dnevne potrebe zdravstva po krvi. Zato Rdeči križ Slovenije s 56 območnimi združenji skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in centri za transfuzijsko dejavnost pri Splošnih bolnišnicah Jesenice, Nova Gorica, Izola, Novo mesto, Slovenj Gradec in Trbovlje, Centrom za transfuzijsko medicino Maribor UKC Maribor (skupaj še enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj in enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota) in Centrom za transfuzijsko medicino Celje sodeluje pri zagotavljanju nemotene oskrbe zdravstvenega sistema z varno krvjo. To pomeni, da moramo za potrebe zdravstva in bolnikov skupaj izpeljati približno 1160 krvodajalskih akcij (od tega je približno 360 terenskih). Želimo, si da bi bil prihod krvodajalcev dober in ustrezen tudi glede na potrebe po krvnih skupinah, saj si izrednih akcij ne želimo, saj nam lahko porušijo sistem organiziranih rednih. Pravilo darovanja polne krvi velja za moške, da lahko darujejo na tri mesece, ženske na štiri,« pove Novak.
Vse več mladih darovalcev
Še zdaleč pa ni zanemarljivo dejstvo, da velja v Evropi načelo, da si mora vsak narod sam zagotoviti dovolj krvi, krvnih komponent in zdravil iz krvi, kar pomeni, da je treba v državi imeti tako organizirano krvodajalstvo in transfuzijsko službo, da načrtuje in izvaja program samozadostnosti.
Nacionalni program samozadostnosti se mora nenehno prilagajati novim potrebam po krvi v zdravstvu, vedeti pa je treba, da je v Sloveniji le dva milijona prebivalcev in je področje samozadostnosti in njenega ohranjanja večinoma odvisno od državljanov Slovenije, ki so pripravljeni dati kri in pri tem ne iščejo nobene osebne koristi.
Mladi se v zadnjih letih izjemno pozitivno odzivajo na tovrstnih akcijah, pravijo v RKS in dodajajo, da se to kaže v dobrem partnerskem odnosu, ki ga srednje šole in gimnazije po Sloveniji razvijajo z Rdečim križem Slovenije. »Naj samo omenim, da smo v zadnjih štirih letih v Sloveniji zabeležili skupaj 46.876 novih krvodajalcev ali več kot 10 odstotkov novih na leto, kar je izjemno veliko. Poleg srednješolskih krvodajalcev so izjemno uspešne študentske akcije po državi, ki jih izvajajo ŠOU v Ljubljani, ŠOU v Mariboru, ŠOU na Primorskem in Zveza študentskih klubov Slovenije ŠKIS in druga mladinska združenja,« pravi Novak.
Colombo in Veržej
Daruj energijo za življenje! je vseslovenska krvodajalska iniciativa, ki že četrto leto zapored uspešno obvešča o pomembnosti krvodajalstva ter spodbuja, da postanejo in ostanejo redni krvodajalci. Letošnji svetovni dan krvodajalcev se osredotoča na »varno kri za varnost mamic«. Iniciativa želi povečati zavedanje o pomembnosti pravočasnega dostopa do varne krvi in krvnih pripravkov v vseh državah kot delu celovitega pristopa k preprečevanju smrti mater. Globalni dogodek bo gostila Šrilanka, v tamkajšnjem glavnem mestu Colombo bo osrednji dogodek letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev. Rdeči križ Slovenije bo ob praznovanju slovenskega in svetovnega dneva krvodajalstva pripravil 25. srečanje krvodajalcev Slovenije v Veržeju, kjer napovedujejo udeležbo več kot 1100 ljudi iz vse Slovenije.
Ohranite mirno kri
Slovenski dan krvodajalcev je bil 4. junija, ko so se predstavniki RKS zahvalili vsem številnim anonimnim krvodajalkam in krvodajalcem in prostovoljcem, ki s plemenitostjo pomagajo reševati zdravje in življenja tisočih bolnikov in poškodovancev. Z letošnjo akcijo pod geslom Ohranite mirno kri in jo raje darujte tistim, ki jo zares potrebujejo, želijo izpostaviti in širiti pripravljenost za pomoč in strpnost med ljudmi, tudi pri spletnem komuniciranju, v javnem govoru, prometu ipd. “ Krvodajalstvo še naprej ostaja najbolj množična in najbolj plemenita oblika solidarnosti v Sloveniji. ”
