Finci jedo sladko juho
Finci tako verjamejo, da Božiček živi na Korvatunturiju, zato so tam zgradili veliki tematski park Božična dežela. Dan pred božičem začnejo s sladko juho, v kateri je razno sadje – slive, grozdje, jabolka, hruške, marelice in fige. Popoldne je rezervirano za nagovor župana in okrasitev, tradicionalna božična večerja pa ne mine brez pršuta, purana, lososa in pite iz sladkorne pese. Običajno zvečer odidejo na pokopališča, kjer prižgejo sveče.
Danske hiše varuje škrat, Francozi uživajo ob vinu
Prebivalci Danske na božični večer pred vhodom hiše pustijo skodelico riževega pudinga. Namenjen je malemu škratu Julenisseju, za katerega verjamejo, da živi na podstrešju hiše in vse leto varuje gospodinjstvo. V Franciji si po polnoči postrežejo s tradicionalnim obrokom iz pršuta, purana ali gosi ter sadnim kolačem. Ta čas je primeren tudi za pokušino najboljšega vina, ki ga hranijo prav za božične praznike.
V Romuniji svinjo, v Španiji pa korenje
Romuni pet dni pred božičem žrtvujejo prašiča in ga na različne načine pripravijo za božični zajtrk. Najpogostejši obrok je sarma, zlasti v Transilvaniji. Večkrat jo pripravijo že nekaj dni prej, tako da lahko v miru postorijo še druge praznične opravke. Španski otroci dobijo darila šele 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Večer pred tem morajo očistiti svoje čevlje, jih napolniti s korenjem in postaviti na okna, kjer jih najdejo dobri možje. Korenje je zelo cenjeno, saj je bilo nekoč darilo za kraljeve konje.
Američani bleščeče, Avstralci v kopalkah
Prazniki v ZDA so stvar prestiža. Ni pomembno le, kako imate tam okrašeno hišo, ampak tudi, koliko lučk in okraskov imate razporejenih po dvorišču. Sicer pa so prav oni tisti, ki so si izmislili Božička in prazniku dali tudi materialni pomen. Na južni Zemljini polobli je čas božiča ravno v začetku poletja, kljub temu pa lahko v trgovinah opazimo umetni sneg. Božiček pride zjutraj, saj so ljudje vajeni, da božič pričakajo na plaži.
