Narava je bila skopa, zato pa snežni topovi brnijo že skoraj mesec dni, da naredijo dovolj snega. A za dobro smuko ni pomembno le 30 ali več centimetrov snega, temveč prispevek smučarja.
»Če želimo decembra ali januarja na smuči, je pomembno, da se že jeseni fizično pripravimo na to. Pri karving smučeh je kondicija zelo pomembna. Neodgovorno je priti na smučišče nepripravljen,« za uvod opozori vodja in direktor ŠD Alpska šola Damjan Prosenak, ki je treniral smučanje in deskanje na snegu, zdaj pa že 11. leto vodi alpsko šolo.
»Kot opažam, smo Slovenci kar športen narod. Tisti, ki smučajo, se v drugih letnih časih ukvarjajo z drugimi športi (pohodi, kolesarjenje, tek), zato tudi tam dobijo potrebno kondicijo, ki pride prav na smučišču. Od 70 do 80 odstotkov rekreativnih smučarjev pride na smučišče v zgledni kondiciji,« meni naš sogovornik, ki priporoča, da pred in med smučanjem pazimo zlasti na nožne, hrbtne in trebušne mišice. Svetuje, da vsak večer namenimo nekaj minut počepom, ki so izvrstna vadba za noge, za hrbet in trebuh je primerna žoga, dobrodošli so tudi intenzivni sprehodi.
Tista četrtina, ki pride na smučišče slabo telesno pripravljena, ogroža druge, predvsem pa sebe. »Najpogosteje takim grozi poškodba hrbtenice in kolen, ki zelo trpijo, če ni dovolj mišične mase. Ne bi pa mogel reči, da so moški bolj pripravljeni na smučanje kot ženske ali obratno. Bistveno je, da se zavedanje o pripravljenosti povečuje,« pravi Prosenak.
Smuči za pet sezon
»Slovenci uporabljamo precej dobro opremo. Zgodi se, da tisti, ki imajo nekaj več pod palcem, kupijo opremo, ki sploh ni primerna. Če je nekaj zelo drago, še ne pomeni, da je primerno za rekreativca. Velikokrat se zgodi, da kdo kupi čevelj trdote 12, 13, 14, kakršen je namenjen tekmovalcem. A si pač kupi, ker je dobro videti. To je pogosta napaka,« začne Prosenak poglavje o smučarski opremi.
»Za smučarje z manjšimi dohodki so zelo primerni smučarski sejmi, ki jih organizirajo smučarski klubi. Vedno je poleg kdo, ki zna svetovati. Na takih sejmih se dobi kakovostna oprema.« Bistveno pa je, da znamo z njo ravnati. »Ko se vrnete s smučišča, je treba smuči obrisati in jih pametno shraniti. Če boste zgledno skrbeli zanje, bodo zdržale tja do pet, morda celo šest sezon,« pove vodja šole, ki podoben rok trajanja pripiše tudi smučarskim čevljem, ti morajo biti s svojo trdoto kompatibilni s smučko.
Želva ščiti in greje
»Pri otroku je bistveno, da ima smuči, čevlje in palice ustrezne velikosti. V naši smučarski šoli imamo tudi servis, kjer staršem svetujemo iz prve roke. Otroke stehtamo, da lahko vezi pravilno nastavimo,« nadaljuje Prosenak. Poudarja pa, da nikar ne varčujmo pri varnosti.
»Čelada je za otroke na smučišču tako ali tako predpisana. To je pravilen ukrep. Vidim pa, da vedno več otrok uporablja posebno zaščito za hrbet, ki jo v žargonu imenujemo kar želva. V prvi vrsti greje telo, je pa izjemna zaščita za hrbtenico. Otroci so počasnejši smučarji kot drugi, pogosto se zgodijo naleti od zadaj, zato je želva zelo dobrodošla. Pri naših smučarjih je to nujna oprema,« izvemo.
Kdaj postaviti otroka na smuči? »Težko je reči, a pri nas v mini alpski šoli otroci začenjajo pri treh letih. To je tista spodnja meja, so pa za te otroke tečaji prilagojeni. Potekajo bolj skozi igro, na njihovi ravni. Tudi časovno se prilagodimo starostnemu obdobju. Najmlajši lahko strnjeno smučajo do tri ure. To je zgornja meja. Pri tej ciljni skupini otrok, od treh do pet let, je treba paziti tudi pri vremenu. Če je vetrovno ali mrzlo, se lahko ob napačnem ravnanju otrokom smučanje tudi priskuti. Pri mladih je prvi vtis najpomembnejši,« pa Prosenak svetuje, kdaj dati otroka na smuči. Po ocenah strokovnjakov je najboljše delati z otroki, ki so stari pet let ali več. Takrat že bolj razumejo in hitreje dojemajo. »Na naši šoli imamo v tem hipu najštevilnejšo ekipo cicibanov v Sloveniji. V celoletnem programu je kar 70 otrok, ki začnejo suhe treninge konec avgusta na Rogli. Pripravljalno obdobje traja do konca novembra, potem pa otroci smučajo od decembra pa do konca marca. Temu sledijo suhi treningi, ki spet trajajo do konca šolskega leta,« pa nekdanji deskar in alpski smučar pove, kako skrbijo za otroke v njihovi šoli.
Alkohola manj kot nekoč
Kar se Janezek nauči, to Janez zna. A prav ta Janez ga je svojčas po slovenskih smučiščih precej lomil. »Kultura smučanja se je v zadnjih letih precej popravila. V prvi vrsti opažam, da ni več toliko alkohola na smučiščih. Pred 15 leti je bilo veliko okajenih, zdaj je to prava redkost,« pohvali Prosenak. Pozdravlja tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, ter prisotnost policije. »Na smučišču je red napravil zakon, ki opitega povzročitelja nesreče na smučišču obravnava enako kot voznika za volanom. To je prav! Včasih pa ni bi bilo redko, da so smučarji do 11. ure dopoldne spili že krepko čez mejo dovoljenega.«
V minulih letih je bilo alpsko smučanje v krizi, s tem pa tudi družinska smuka in skupne aktivnosti na smučiščih. »Gospodarska kriza je naredila svoje v zadnjih štirih, petih letih... Se pa stanje na srečo izboljšuje, v smučanje se vračajo tudi nekateri gospodarstveniki, ki so smučarijo že podpirali,« se obrata veseli Prosenak.
»K zanimanju za alpsko smučanje prispevajo naši ambasadorji športa. Po uspehih Tine Maze se je povečalo zanimanje, zdaj raste interes zaradi dobrih rezultatov Ilke Štuhec. Otroci potrebujejo nekoga, po katerem se zgledujejo, mu sledijo, ga gledajo na televiziji.«
Da bi še več otrok lahko smučalo, Prosenak s petimi poslovnimi partnerji in v sodelovanju s smučišči Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Cerkno, Rogla, Vogel pripravlja akcijo, ko bo med 16. in 20. januarjem 700 otrokom na vsaki lokaciji omogočila ves teden brezplačnega smučanja. Ambasador akcije je Jure Košir, častni pokrovitelj pa predsednik Borut Pahor.
Slovenska smučišča niso v zavidljivem položaju, številni upajo, da končajo sezono s pozitivno ničlo. Z nekaj boljšo gostinsko ponudbo in več animacijami bi po mnenju našega sogovornika lahko dobili še kakšnega gosta več. Imajo pa to smolo, da so proge v primerjavi s tujino bistveno krajše.
»Imamo manjša smučišča, zato se hitro naredi gneča, v kateri pa je treba biti še previdnejši. Ni prostora, da bi bili objestni ali pa da bi precenili svoje znanje,« še pripomni naš sogovornik, ki izpostavi Roglo, ki pa je zavoljo dostopnosti zelo primerna za družine. Po mnenju Prosenaka je Rogla za družine primernejša kot denimo Kronplatz.
Vsak za nekaj Do 12. leta |
