Medtem ko se vse več družin spopada s čedalje slabšimi finančnimi razmerami, zdravstvena stroka ugotavlja vse slabšo kakovost življenja, ki posledično neizogibno prizadene tudi počutje in zdravje posameznikov. Pesimizem in občutja brezizhodnosti se poglabljajo, zato zdaj nikakor ne gre varčevati pri preventivi!
Ženske še bolj obremenjene
Življenjske razmere in socialno-ekonomski položaj pomembno vplivajo na zdravje in življenjsko dobo prebivalcev, je pokazala že raziskava Neenakosti v zdravju Inštituta za varovanje zdravja RS iz leta 2007. »To pa se vidi tudi iz podatkov o pričakovanem trajanju življenja iz leta 2010, saj na primer moški iz srednjega sloja umirajo v povprečju štiri ali pet let prej kot tisti iz višjega sloja, medtem ko moški iz nižjega sloja umirajo še pet ali šest let prej kot moški iz srednjega. Pri ženskah so razlike nekoliko manjše, vendar ženske večji del življenja preživijo v slabšem zdravju kot moški,« je opozorila prim. dr. Jožica Šelb Šemerl z IVZ. Kriza pa nežnejši spol še dodatno obremenjuje. Po podatkih Statističnega urada RS ženske še vedno nosijo več bremen gospodinjstva, nege in vzgoje otrok kakor moški, v negotovih časih pa prevzemajo še več plačanega dela, tudi v slabših razmerah, pa tudi skrb za druge, bolne, otroke in ostarele.
Kot ugotavlja dr. Zalka Drglin z IVZ: »Kulturološke in sociološke študije kažejo, da matere varčujejo pri zadovoljevanju svojih potreb, da bi otrokom omogočile tisto, za kar presojajo, da je zanje pomembno. Starši, ki se soočajo z izzivi zagotovitve preživetja, bodo najprej poskrbeli za dobro otrok, sebe pa prikrajšali. V nižjih slojih bi šlo to na račun lastnega zdravja, kakovostne prehrane, počitka, sprostitve. Stres, garanje, trud za zagotavljanje preživetja negativno vplivajo na kakovost življenja, na telesno in duševno zdravje žensk, opozarja med številnimi drugimi tudi svetovno priznana avtorica Lesley Doyal v svoji publikaciji Zakaj ženske zbolijo? Zdravje žensk pa vpliva na zdravje dojenčkov in otrok ter posledično na zdravje celotne družine in družbe, kot ugotavljajo različne analize o neenakostih v zdravju.«
Vlagajmo v
prikrajšane in revne!
Kriza močno prizadene tudi pare, ki načrtujejo naraščaj, in mlade družine, medtem ko se samski starši, družine s šibko socialno mrežo in nizkimi dohodki, ki jim povrhu grozi zdrs pod mejo revščine, uvrščajo med ranljive skupine, ki potrebujejo posebno skrb. Kot poudarja Jožica Maučec Zakotnik z IVZ, je treba pri načrtovanju ukrepov varčevanja usmeriti pozornost predvsem na mlade in revne, kajti vlaganje v neprivilegirane otroke je redka javna politična pobuda, ki lahko promovira poštenost in pravičnost ter hkrati spodbuja produktivnost v gospodarstvu in družbi.
In seveda so zdaj na udaru tudi mladostniki: raziskava IVZ Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov iz leta 2011 kaže, da tisti iz revnejših družin slabše ocenjujejo svoje zdravje, tudi duševno, življenjski slog, prehranske navade, počutje in pogosteje doživljajo psihosomatske simptome kakor vrstniki iz bolje stoječih družin. »Nezaposlenost staršev je povezana s slabšimi zdravstvenimi izidi pri mladostnikih, pri katerih je bila ugotovljena tudi večja pojavnost kajenja tobaka, pitja alkoholnih pijač in spolne aktivnosti. O boljših prehranskih in gibalnih navadah pa so poročali mladostniki zaposlenih staršev,« je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ. In glede na to, da se večina navad, povezanih z zdravjem, oblikuje med odraščanjem, gre pričakovati, da se bodo razlike med mladostniki ohranile tudi v odraslosti.
Ljudje se upirajo na javno zdravstvo
O pomenu preventive in ohranjanja dobrega zdravja opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, njihovo oceno pa gre v časih, ki so za Slovenijo bolj negotovi kot kadar koli, vzeti skrajno resno: ko je državni proračun pod pritiskom in ko se nižajo dohodki gospodinjstva, se povečuje povpraševanje po javnih zdravstvenih storitvah. Manj je porabe v zasebnem sektorju, ljudje se pogosteje kot na samoplačniške storitve opirajo na javno zdravstvo. In če se v perečih razmerah zmanjša financiranje javnega zdravstvenega sektorja, po vsej verjetnosti pade raven zdravstvene oskrbe, pri čemer pa je lahko prikrajšano izvajanje preventivnih storitev. In krog je sklenjen.
