Gre za veliko higiensko težavo, ki lahko doleti vsakogar in mu poslabša kakovost socialnega življenja. Možnosti zdravljenja in ozdravitve so zelo obetavne, zato premagajmo zadrego in svojemu zdravniku čim prej zaupajmo težavo. O novostih s področja zdravljenja smo govorili s priznano specialistko ginekologije in porodništva Sabino Senčar, ki se v zasebni ambulanti ukvarja z laserskim zdravljenjem stresne urinske inkontinence in je bila prva v Sloveniji, ki se je začela ukvarjati s tovrstno terapijo.
Kaj pravzaprav pomeni urinska inkontinenca?
Uhajanje urina ali urinska inkontinenca je neprostovoljno in neželeno iztekanje urina ter pomeni tako socialno kot higiensko težavo. Mehanizmi, ki omogočajo zbiranje urina in preprečevanje nenadziranega odtekanja, so zelo kompleksni. Glede na vzrok za moteno delovanje mehanizmov jo delimo na več tipov. Pri stresni urinski inkontinenci prevladuje nezadostnost v delovanju struktur medeničnega dna. Gre za mišično popuščanje kot tudi za popuščanje vezivnotkivnih struktur medenične prepone. Nosečnost in porod zagotovo pripomoreta k popuščanju. Za stresno urinsko inkontinenco je značilno, da urin uhaja ob težjem fizičnem delu, skakanju, kašljanju, torej ob aktivnostih, ki povečujejo pritisk v trebuhu. Strukture medeničnega dna namreč niso zmožne zadržati povečanega pritiska na mehur. Poznamo še urgentno urinsko inkontinenco in mešano stresno-urgentno urinsko inkontinenco.
Kaj je novega na področju zdravljenja?
Najnovejša metoda zdravljenja blažjih oblik stresne urinske inkontinence je laserska terapija. To je minimalno invazivna metoda. Laserska svetloba s toplotnim učinkom povzroči krčenje kolagenskih vlaken v sprednji steni nožnice. Zato se spremeni elastičnost tkiv nožnice in urogenitalne prepone. Ker pa se mehur drži sprednje stene nožnice, se povečana elastičnost tkiv kaže tudi na sečnem mehurju. Poenostavljeno povedano, organom, ki so bili prej povešeni, vrnemo prvotno anatomsko lego in s tem kontinenco. Metodo laserskega zdravljenja mehkih tkiv že dolgo uporabljajo v dermatologiji, estetski kirurgiji in otorinolaringologiji (zdravljenje smrčanja zaradi povešenosti mehkega neba). Prednosti takega posega so, da je to minimalno invaziven ambulantni poseg, za katerega ni potrebna anestezija. Ni rezov in ni krvavitve.
Kaj menite o keglovih vajah?
Koristne so, če se izvajajo pravilno, dosledno in redno. Namenjene so treniranju moči mišic medeničnega dna. Pravilno izvajanje je malo število ponovitev (8–10), z maksimalno močjo. Ni smiselno vaditi 100 ponovitev na dan. Taka vadba mišic ni fiziološka in je zato neučinkovita. Keglove vaje so načelno učinkovite pri mlajših ženskah s stresno urinsko inkontinenco (pri 40- in 50-letnicah). Manj uspešne so pri urgentni urinski inkontinenci.
Katere vaje priporočate sicer?
Pri stresni urinski inkontinenci priporočam predvsem približanje indeksu telesne teže 25 in krepitev trebušnih mišic.
Kaj je najpomembneje, ko odkrijemo, da imamo inkontinenco?
Zelo pomembno je, da poiščemo pomoč že pri blažjih oblikah. Takrat je mogoča terapija z neinvazivnimi oziroma manj invazivnimi metodami zdravljenja. Pri hujših stopnjah stresne urinske inkontinence je mogoč le še kirurški poseg, pa še ta ni zagotovilo za uspeh.
Kako vemo, da gre za inkontinenco in ne le težave z mehurjem?
Ko izključimo morebitno okužbo sečil ali druge organske vzroke, sledi natančnejša diagnostika inkontinence. Sem spadata anamneza (intervju) in uroginekološki pregled. Pogovor med zdravnikom in pacientom poda največ informacij. Če ženska vodi dnevnik uriniranja, to samo pripomore k diagnostiki. Za potrditev diagnoze lahko uporabimo preizkus z vložkom in ultrazvočni pregled, ki sta neinvazivna. Na koncu so tu še urodinamske preiskave, ki opredelijo tip in stopnjo inkontinence.
Inkontinenca v nosečnosti in po njej. Katera je najboljša terapija?
Predvsem ob koncu nosečnosti (zadnja tretjina) je stresna urinska inkontinenca pogostejša. Vzrok je povečan pritisk v trebuhu. Nosečnost je kontraindikacija za vse prej omenjene terapije. Izjema so keglove vaje. Takoj po porodu je običajna t. i. overflow inkontinenca. Ženske imajo po porodu pogosto zmanjšan občutek v predelu mehurja. V takem primeru se lahko mehur prenapolni in preraztegne. Urin se tako izliva kot čez rob polne posode. Še preden zapustijo porodno sobo, jih spodbujamo k zavestnemu praznjenju mehurja. Občutek tiščanja na vodo se porodnicam povrne v nekaj tednih. Cistokela (povešena sprednja stena nožnice in povešen mehur) velja za normalen pojav po porodu in je vzrok za inkontinenco (stresna urinska inkontinenca). Če se cistokela spontano ne popravi po enem letu, zahteva ukrepanje ginekologa.
Kdaj pride v poštev avtogeni trening?
V glavnem pri urgentni urinski inkontinenci. Izkazalo se je, da sta kognitivno-vedenjska psihoterapija in avtogeni trening enako uspešna kot farmakoterapija (zdravila). Temeljita na učenju sprostitvenih tehnik in zavednem premagovanju nuje po uriniranju ob prožilnih dražljajih.
Vaš nasvet?
Menim, da je treba začeti vsaj govoriti o urinski inkontinenci. Zavedati se moramo, da je to bolezen, ki jo lahko zdravimo. Ni kazen ali davek za otroke, ki smo jih rodile, ni kazen za leta, ki jih nosimo, ali za kilograme in razvade, na katere nismo ponosni. Prej začnemo zdraviti inkontinenco, več imamo možnosti za uspeh.
