Debelost je kronična presnovna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila na seznam bolezni. Zadnjih dvajset let je prav čezmerna teža najbolj množična kronična bolezen odraslih in otrok v razvitem svetu. Raziskovanju vzrokov in posledic te bolezni namenjajo pozornost številni zdravniki in znanstveniki, od leta 2000 pa imamo tudi evropski dan debelosti, 22. maj. Nič presenetljivega, če upoštevamo dejstvo, da sta debelost in čezmerna prehranjenost na stari celini že dosegli značilnosti epidemije.
Ni vsaka debelost enaka
Posameznike s čezmerno telesno težo želijo države spodbuditi, da bi se znebili odvečnih kilogramov in potem ohranili primerno telesno težo, kar je v resnici najtežje. Strokovnjaki pravijo, da lahko posameznik z zdravim načinom hujšanja izgubi od pol do največ enega kilograma telesne teže na teden. Pri debelih ljudeh pa že od 5- do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže dokazano izboljša zdravje in počutje.
Presnovne spremembe zaradi povečane količine maščevja v telesu povzročajo blago kronično vnetje, kar pa se kmalu lahko izkaže kot dobra podlaga za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da niso vse debelosti enake. Pomembno je zlasti razmerje med mišično in maščobno maso. Dovolj velika mišična masa namreč deluje presnovno zaščitno, še zlasti ob redni telesni dejavnosti. Človek, ki ima zmerno povečano telesno težo, za odraslega to pomeni, da njegov indeks telesne mase oziroma (ITM) znaša do 30, ob tem pa še dovolj mišične mase, je celo manj ogrožen za kronične nenalezljive bolezni od tistega, ki ima priporočeno vrednost ITM, vendar zmanjšano mišično maso. Zdravje najbolj ogroža tako imenovana sarkopenična debelost, ko je maščobna masa velika, mišična pa premajhna.
Petina otrok je predebelih
Običajno se debeli ljudje premalo gibljejo, zato ni presenetljivo, da je bil potreben tudi mednarodni dan gibanja (10. maj). Vse manj ljudi je redno telesno aktivnih, medtem ko število predebelih strmo narašča. Izgovori, da je takšen pač sodobni način življenja v razvitem svetu, ne pomagajo.
Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije bi morali odrasli ljudje biti zmerno do intenzivno telesno aktivni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu, otroci pa potrebujejo še več gibanja, ki je ključno za razvoj, zdravje in dobro počutje ter kognitivne sposobnosti. Telesna aktivnost tudi preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni. Ena od raziskav je pokazala, da je v Sloveniji redno telesno aktiven le vsak peti mladostnik med 11. in 15. letom. Približno 18 odstotkov otrok se v Sloveniji spopada s čezmerno telesno težo, več kot pet odstotkov pa je celo izjemno debelih. Fantje so v vseh starostnih obdobjih telesno dejavnejši od deklet, strašljiv pa je podatek, da je med slovenskimi 15-letnicami le še dobrih sedem odstotkov takšnih, ki se redno gibljejo...
| Kako izračunamo ITM Indeks telesne mase (ITM) izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih: Indeks telesne mase = kg / m2. Tu je primer izračuna ITM za človeka, visokega 1,80 m in težkega 80 kg: ITM = 80 / 1,8 x 1,8 = 24,69 Če je indeks telesne mase manjši od 18,5, smo podhranjeni. Če je indeks telesne mase med 18,5 in 24,9, smo normalno prehranjeni. Če je indeks telesne mase večji od 25, smo čezmerno prehranjeni. Če je indeks telesne mase večji od 30, smo debeli. |
Predebeli mladostniki
V mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) od leta 2002 sodeluje tudi naša država. Pred dvema letoma jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje izvedel četrtič, rezultati pa niso razveseljivi. Delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov je najvišji med 15-letnimi fanti. V to skupino se je leta 2014 uvrstilo dobrih 17 odstotkov slovenskih mladostnikov, kar je v primerjavi s 14 odstotki debelih v letu 2002 precejšnje povišanje.
