Ne pozabite mežikati

Kako pogosto pomislite na oči, na njihovo zdravje? Kdor nima težav z vidom, le redko. Oko je tisti organ, ki nas povezuje z okolico in vpliva na številne dejavnike življenja. Zato bi na oči morali paziti redno, vsak dan. Ena najpogostejših težav, zaradi katerih obiščemo okulista, je sindrom suhih oči, ki ga uvrščamo med tako imenovane civilizacijske bolezni. Problem je pogostejši pri ženskah po menopavzi, daleč najpogostejši pa pri starejših. Ljudem, ki nimajo težav s suhimi očmi, bi se utegnila ta težava zdeti trivialna, nepomembna, a gre v resnici za velik vir frustracij.

Simptomi so suhe, pekoče oči, ki lahko tudi srbijo, pojavijo se lahko pordelost, bolečina in včasih tudi zamegljen vid, mnogi tožijo nad občutkom peska v očesu, nad utrujenimi očmi, prisotna je občutljivost za svetlobo. Stanje se poslabša na vetru, v suhih prostorih, tudi v bližini cigaretnega dima, izboljša pa v dežju, mrazu, med prhanjem: vse to se dogaja zaradi vlažnosti zraka. Vzroki so različni: glavni je zmanjšana tvorba solz, ki nastajajo v solznih žlezah, ob tem pa še uporaba leč, jemanje nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, antidepresivi, antihistaminiki), tudi starost, bolezenska stanja (diabetes) in pomanjkanje vitamina A ter hormonske spremembe (menopavza, nosečnost); umetna svetloba, klimatske naprave, grelna telesa, tudi delo pred računalnikom. Dolgotrajno delo pred zaslonom pri približno 70 odstotkih ljudi povzroča težave z očmi, najpogostejši so skelenje, solzenje, nejasna slika in suhe oči. Za stanje je značilno pomanjkanje nastajanja solz oziroma njihovo hitro izsuševanje, izparevanje. Ali če povemo drugače: to pomeni, da solze površine očesa ne čistijo pravilno, zaradi tega pa je roženica manj zaščitena in suha. Solze imajo pomembno vlogo pri vidu in so nujne za zdravje oči – jih namreč nenehno vlažijo in tako ščitijo pred izsušitvijo. Po očesni površini se solzna tekočina razporedi z utripanjem vek. Normalno utripnemo od 15- do 20-krat na minuto, pred računalniškim (ali televizijskim) zaslonom pa se utrip zmanjša, in sicer za štiri- do petkrat.

No, vsem prej naštetim dejavnikom se ne moremo izogniti, lahko pa jih ublažimo. Prilagodimo si delovno okolje, ne zadržujmo se dolgo v klimatiziranih prostorih, poskrbimo za primerno zračno vlažnost v prostorih, v katerih se zadržujemo (vlaga naj bo vsaj 50-odstotna). Ne pozabimo na mežikanje, ob dolgotrajnem delu pred računalnikom vsake toliko poglejmo proč od zaslona in se zazrimo v daljavo, zaužiti moramo dovolj tekočine (najbolje navadne vode), ne uporabljajmo kozmetike, ki draži, izogibajmo se cigaretnemu dimu. Poskrbimo, da se bomo vsak dan gibali na svežem zraku – očem namreč dobro dene ukvarjanje s športom: bolj ko so prekrvljene, bolje so preskrbljene s potrebnimi življenjsko pomembnimi snovmi. V sončnem, tudi vetrovnem vremenu nosimo kakovostna sončna očala, poskrbimo za redno prehranjevanje in kakovostna živila, zlasti sadje in zelenjavo, s katerimi si bomo zagotovili potrebne minerale in vitamine, zlasti vitamin A, ki je v jetrih, korenju in brokoliju, pomembne so tudi maščobne kisline omega 3, ki so v ribah, oreščkih in rastlinskem olju.

Suhega očesa ne ozdravimo, si pa lahko na različne načine pomagamo z blaženjem težav. Najpogosteje sežemo po vlažilni tekočini, tako imenovanih umetnih solzah (najbolje brez konzervansov). Z njimi boste zadostno navlažili oko, ko bo to potrebno, in iz očesa sprali morebitne tujke. Če pa bodo simptomi vztrajali, obiščite oftalmologa. Ta bo opravil podroben pregled in tako bo zdravljenje učinkovitejše: cilj je zagotoviti navlaženost oči, postopki pa so odvisni od vzroka bolezni.