Pestra, uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih količinah. Od mesa do slaščic, bi lahko poenostavljeno povzeli prehransko piramido. Ni veliko takih, ki jedo vse, več je tistih, ki marsičesa na jedo. Slovenci se v povprečju nezdravo prehranjujemo, poudarja dr. Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja RS: »Bolj redno se prehranjujejo ženske v primerjavi z moškimi. Slabše prehranjevalne navade z vidika pogostosti uživanja obrokov opažamo pri manj izobraženih. Delež tistih, ki nikoli ne uživajo zajtrka, od leta 2001 do 2008. narašča, v letu 2012 ugotavljamo naraščajoč trend uživanja zajtrka vsak dan pri skoraj vseh preiskovanih skupinah oseb. Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat na dan ali pogosteje, se je od leta 2001 do leta 2012 zmanjšal. Opazen je padajoč statistično značilen trend uživanja zelenjave enkrat na dan ali več kot enkrat na dan. Več žensk enkrat ali večkrat na dan uživa zelenjavo v primerjavi z moškimi, opažamo padajoč trend uživanja sveže zelenjave enkrat na dan ali pogosteje pri obeh spolih. Trend zmanjševanja uživanja zelenjave je opazen pri vseh starostnih in izobrazbenih skupinah ter vseh družbenih slojih. Trend uživanja svežega sadja enkrat na dan je od leta 2001 do leta 2012 padajoč. Uživanje sadja je pri približno 50 odstotkih anketirancev po pogostosti zadostno, opazen je upad deleža tistih, ki uživajo sveže sadje več- kot enkrat na dan, in porast deleža tistih, ki ga uživajo enkrat na dan. Sveže sadje manj pogosto jedo moški, tisti iz mlajših starostnih skupin, manj izobraženi in pripadniki čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja. Uživamo preveč zdravju škodljivih maščob, soli in sladkorja.«
Vegetarijanstvo za zdravje
Vsi, tudi najmlajši, vemo, da z zdravim prehranjevanjem varujemo zdravje in preprečujemo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in bolezni. Tudi zato se vse več ljudi odloča za vegetarijansko (nekateri tudi vegansko) prehrano, njen ugoden vpliv na zdravje poudarjajo tudi raziskave. »Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja v naši družbi prisotno že kar nekaj časa in ima mnogo privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in preostale prednosti takega načina prehranjevanja. Raziskave kažejo, da imajo vegetarijanci manjše tveganje za nastanek civilizacijskih bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2, debelost, bolezni srca in žilja, rak, imajo nižje vrednosti LDL-holesterola, nižji krvni tlak in manjšo pojavnost povišanega krvnega tlaka v primerjavi z vsejedi. Vegetarijanska prehrana lahko zniža tveganje za nastanek kroničnih bolezni, saj zaužijemo manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več pa sadja, zelenjave, polnovrednih žitnih izdelkov, oreščkov, stročnic, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov (magnezija, natrija, vitaminov C in E, folatov), karotenoidov, flavonoidov in drugih zaščitnih snovi. Vzrok manjše pojavnosti kroničnih civilizacijskih bolezni ni zgolj v prehrani vegetarijancev, ampak tudi v njihovem načinu življenja, ki je v povprečju bolj zdrav in zmeren kot pri vsejedih. Vegetarijanci so v povprečju bolj telesno dejavni, zaužijejo manj alkohola in manj kadijo, to pa bistveno pripomore k boljšemu zdravju,« pojasnjuje dr. Cirila Hlastan Ribič.
Pazljivo pri otrocih
Glede na vključevanje živil v prehrano bi vegetarijance v grobem lahko razdelili na lakto-ovo vegetarijance, ki poleg živil rastlinskega izvora uživajo tudi jajca, mleko in izdelke iz njih, in vegane, ki uživajo zgolj živila rastlinskega izvora, pove sogovornica. Skrbno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana posamezniku omogoča zdrav način prehranjevanja, saj omogoča vnos vseh potrebnih hranil, če v nekaterih primerih vključuje tudi dodajanje hranil v obliki prehranskih dopolnil in/ali obogatenih živil. »Večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil pa obstaja pri veganski prehrani. Ključna hranila, na zadosten vnos katerih morajo biti vegani še posebno pozorni, so beljakovine, omega-3 nenasičene maščobne kisline, železo, cink, jod, selen, kalcij, vitamin D in vitamin B 12,« pravi dr. Hlastan Ribičeva.
Strokovnjaki poudarjajo, da je za otroke in mladostnike še sprejemljiva ne pa priporočljiva ustrezno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana. Dr. Hlastan Ribičeva: »Odsvetujemo veganski način prehranjevanja, kjer so iz obrokov izključeni meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Veganska prehrana lahko škodi otrokovemu razvoju in zdravju in lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav, zato jo na podlagi številnih raziskav odsvetujemo. Po pregledu trenutno opravljenih raziskav menimo, da je še premalo prepričljivih dokazov, ki bi govorili v prid primernosti veganske prehrane za različne starostne skupine. Neustrezno načrtovano vegetarijansko prehrano odsvetujemo tudi nosečnicam, doječim materam, kroničnim bolnikom itd.«
V Sloveniji se z mešano prehrano prehranjuje okoli 96 odstotkov ljudi, delnih vegetarijancev je 2,1 odstotka, vegetarijancev 1,1 odstotka, veganov pa pod 0,5 odstotka.
Spremenjene smernice
Smernice zdravega prehranjevanja so se v zadnjih letih spremenile, 20 let staro prehransko piramido je zamenjala druga, spremenjena, ki vključuje tudi redno dnevno telesno dejavnost.
Prehranska piramida je slikovni prikaz priporočenega izbora in količine živil pri pripravi obrokov in jedi, prikazuje uživanje živil iz šestih glavnih skupin: žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila, zelenjava, sadje, mleko in mlečni izdelki, meso, ribe in zamenjave ter živila z veliko maščob in/ali sladkorja, razloži sogovornica: »Za dobro zdravje potrebujemo živila iz vseh skupin v ustrezni količini in pravem razmerju. Količine živil v prehrani posameznika so odvisne od njegovih energijskih potreb. Živila z velikim deležem maščob in sladkorja v dnevni/tedenski jedilnik vključimo poredkoma in v manjših količinah. Obroke pripravljamo tako, da izbiramo čim bolj pusta živila živalskega izbora in dodajamo zdravju koristne maščobe ter čim manj sladkorja in soli. Največ živil naj bi zaužili iz skupin zelenjave, sadja ter žit, žitnih izdelkov in drugih ogljikohidratnih živil (različne vrste žit, kaše, kosmiče, črn, polnovreden kruh, polnovredne testenine, polenta, krompir). Skupini živil mleko in mlečni izdelki ter meso, ribe in zamenjave sta pretežno živalskega izvora, nekaj tudi rastlinskega (soja, druge stročnice, sojino mleko, sojin sir). Ta živila so pomembna zaradi beljakovin, kalcija, železa, cinka, nekaterih vitaminov in maščob. Pri tej skupini moramo biti previdni glede maščob, izbirati moramo čim bolj pusta (ali posneta) živila. Na vrhu piramide so živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev, ta imajo zelo visoko energijsko vrednost (veliko kalorij). Uživajmo jih le poredko in v majhnih količinah.«
Za izboljšanje prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije je ključnega pomena zagotovitev zdravju naklonjenih javnih politik s sistemskimi ukrepi na nacionalni in regionalnih ravneh z ustreznimi finančnimi ukrepi, meni dr. Hlastan Ribičeva. Prehranjevanje Slovencev bi lahko bistveno izboljšali z uvedbo učinkovite davčne politike na področju živil/hrane, preoblikovanjem živil in prepovedjo oglaševanja nezdravih živil/hrane ter z lažjo dostopnostjo in izbiro zdrave hrane, zlasti za socialno ogrožene skupine prebivalcev, pravi in še: »Poleg sistemskih ukrepov so za oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad pomembni programi in aktivnosti za ozaveščanje, obveščanje in izobraževanje prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja od rane mladosti naprej.«
