Šibeničanka Anita Šupe je pionirka prehrane LCHF (low carbohydrates, high fat, imenovane tudi paleo) na Hrvaškem. Nutricionizem je doštudirala na univerzi v Göteborgu na Švedskem, nato pa je tudi sama postala proučevalka te vrste prehrane, ki ustaljeno piramido obrača na glavo. Kako je mogoče jesti (zdrave) maščobe, jajca in meso, ne tehtati živil in preštevati kalorij, pri tem pa biti zdrav in izgubljati odvečne kilograme? »Poglejte samo 30 let nazaj, pa vam bo takoj jasno,« pravi. Lahko bi rekli tudi, da Anita Šupe vrača prehrano v čase naših babic, ki še niso poznale industrijsko predelanih živil, gensko spremenjene pšenice, sladkor pa je bil redkost. Anitina spletna stran oziroma blog je zbirka zgodb o malih in velikih prehranskih zmagah ljudi, ki jedo jajca, izvorne maščobe in meso, jedo do sitega, pa so kljub temu zdravi in hujšajo. Letos je izšel slovenski prevod njene knjige z naslovom Resnice in laži o hrani.
Mala prehranska zmagovalka sem (sama sebi) tudi avtorica tega intervjuja. Dve pretekli leti sem opažala, da se kljub teku redim in po hranjenju napihujem kot balon. Na zdravniškem pregledu so ugotovili nepravilno delovanje ščitnice. Zdravnica, ki je tudi homeopatinja, mi je poleg drugega priporočila knjigo Anite Šupe. S testiranjem je namreč ugotovila, da se moram izogibati predvsem žitaricam z glutenom. Odločitev o odpovedi prehranjevanju z vsemi živili, ki vsebujejo te žitarice, pa tudi sladkorju in vsem škrobnatim živilom sem sprejela v trenutku. Abstinenčna kriza je trajala le dva tedna. Moji obroki so sestavljeni iz zelenjave, manj sladkega sadja, jajc in vseh vrst mesa, pripravljeni z maslom, olivnim ali kokosovim oljem ter svinjsko mastjo ter po receptih iz Anitine knjige. Nimam občutka, da se čemur koli odrekam. Moja hrana je polna okusov, presežni kilogrami pa so odtekli že v dveh mesecih.
Nam lahko poveste, kaj ste včeraj jedli?
Zajtrkovati se mi večinoma ne da. Popijem LCHF-kavo z »jajčnim mlekom« (eggmjolk, stepem jajce, dodam kokosovo olje in maslo in ga zmešam s kuhano kavo). Za kosilo sem jedla sardele in stročji fižol z olivnim oljem. Za večerjo jajčno omleto in bučke na maslu.
Torej na vašem jedilniku ni kruha, krompirja, testenin, peciva iz moke. Katera so ključna načela vaše prehrane? Kaj jesti, čemu se izogibati? Kaj zares redi?
Iz prehrane sem izločila sladkor, pšenico in druga žita, rafinirana rastlinska olja, margarino in industrijske izdelke. Ne jem tistega, česar moja babica ne bi prepoznala kot hrano. Izbiram pravo hrano, živila v izvorni obliki. Ne jem industrijske, rafinirane hrane, žitaric, umetnih industrijskih maščob in kemikalij. Obstaja dovolj znanstvenih dokazov, da je nova hrana povzročitelj epidemije debelosti in bolezni. Človeško telo je gensko prilagojeno tisti vrsti hrane, ki jo daje narava, hrane, s katero smo se kot vrsta razvili v tisočletjih. To ni hrana, ki jo proizvajajo tovarne, ampak hrana živalskega in rastlinskega izvora v svoji izvorni obliki.
Živil vam ni treba tehtati in ni treba preštevati kalorij. Pomemben je le izbor. Prepovedanih ne jejte, dovoljene pa kadar koli, ko ste lačni in če želite, do sitosti. Prepovedana živila so sladkor in njegovi poceni nadomestki, pšenica in žitarice na splošno ter vsa rafinirana rastlinska olja. Naravne maščobe so najboljši vir energije in pomembnih snovi, kot so esencialne maščobne kisline in vitamini, topni v maščobi (A, D, K, E) in brez katerih pomembne telesne funkcije ne morejo potekati. Povrh vsega vas bo po takšni prehrani zapustila požrešnost.
Toda kako naj človek, ki se loti LCHF, obvlada abstinenčno krizo? Kar naenkrat nič več dišečega kruha, tortic, slastno pripravljenih testenin.
Pravzaprav uživam boljšo in okusnejšo hrano kot večina ljudi, ki jih poznam. Testenine so povsem neokusna reč, tako kot izdelki iz pšenične moke. Ko si zaželim peciva, česa dišečega in toplega, si to pripravim iz mletih oreškastih plodov, kokosove moke, jajc in masla, kar je veliko bolj okusno, kot so komercialni pekovski izdelki. Nimam občutka, da se čemu odrekam.
Trdite, da nimajo resnice o holesterolu nobenega znanstvenega dokaza. Ali jih ima LCHF-prehrana? Kako so odkrili, da niso škodljive maščobe, temveč ogljikovi hidrati?
Pravzaprav nikoli ni bilo dokazov, da so maščobe in holesterol škodljivi. To je popoln mit in zabloda, nesrečna posledica predsodkov in komercialnih interesov. Zaradi teh neresnic smo zadnjih 30 let poskusni zajci, ki se jim namesto »nevarnih« živalskih maščob ponuja kupe »zdravih« rafiniranih živil s preveč sladkorja, škroba, rafiniranih rastlinskih olj, margarine in transmaščob, pšenice, glutena in žitaric na splošno, umetnih dodatkov in kemikalij.
Uradne prehranske smernice za zmanjšanje vnosa maščob in povečanje vnosa ogljikovih hidratov so stare le približno 30 let. Ko so jih uvedli, se je v zahodnem svetu začela širiti epidemija debelosti, metaboličnega sindroma (zvišani sladkor v krvi in/ali odpornost proti inzulinu, povišan krvni pritisk, spremenjene maščobe v krvi in debelost v predelu trebuha), srčno-žilnih bolezni in številnih vrst raka. Jasno je, da je šlo pri tem nekaj zelo, zelo narobe. Danes brez dvoma vemo, da naravne maščobe iz mesa, nepasteriziranega mleka in jajc niso nevarne za zdravje in da so bile vso zgodovino zelo pomemben del človeške prehrane.
Ena od številnih medicinskih avtoritet, ki odkrito nasprotujejo neutemeljenosti kampanje zoper holesterol, je Uffe Ravnskov, doktor medicine, docent iz Lunda na Švedskem, ki več kot 30 let raziskuje holesterol in nasičene maščobe. Objavil je veliko znanstvenih del, tudi več knjig, srž njegovega dela je, da nikoli ni bilo znanstvenih dokazov o škodljivosti holesterola in nasičenih maščob za zdravje.
Zakaj pa je holesterol tako »v modi«? Če je res, kar pravite, kako pa je potem z nalaganjem maščob v krvnih žilah?
Žal nas zdravniki in drugi medicinski strokovnjaki 21. stoletja nenehno strašijo s povišanim holesterolom. Najpogosteje, ker so neinformirani ali jih ne zanimajo nova spoznanja. Morda tudi zato, ker jih sponzorira farmacevtska industrija, ki je ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti v svetu. Statini, sredstva za zniževanje holesterola, so namreč najbolj prodajano zdravilo. Zaslužki se merijo v stotinah milijonov dolarjev. Pred nekaj leti je bilo normalno, če ste imeli holesterol 8, danes pa je že 5 preveč. Referenčne vrednosti namenoma znižujejo, zato da bi zdravim in bolnim predpisovali nepotrebna zdravila z nevarnimi stranskimi učinki.
Zaradi strahu pred holesterolom smo tradicionalne domače maščobe (svinjska mast, maslo) nadomestili z rastlinskimi olji in margarino, saj nam je bilo rečeno, da so bolj zdravi. Niso pa nam povedali, da so rastlinska olja, sončnično, sojino, koruzno in druga »užitna« olja, v velikem deležu sestavljena iz večkratno nenasičenih maščobnih kislin, ki oksidirajo, se pri visokih temperaturah zažgejo. Poleg tega vsebujejo preveč maščobnih kislin omega-6 glede na omega-3, kar povzroča kronična vnetna stanja v organizmu, tudi v krvnih žilah. V znanstvenih krogih vedo, da so pravi vzrok srčnih bolezni prav vnetni procesi v arterijah, ki nastanejo zaradi pretiranega uživanja maščobnih kislin omega-6 ter sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov. Večina industrijsko predelane hrane je zasičena s sladkorjem, moko in rastlinskimi olji.
Brez vnetnih procesov se holesterol ne bi nalagal v stenah krvnih žil in povzročal bolezni srca in možganskega infarkta. Holesterol bi krožil po celotnem telesu, tako kot je določila narava. Vnetje je naravna obramba našega telesa proti napadalcem, kot so bakterije, toksini in virusi. Vnetje pa je tisto, ki povzroči, da holesterol ostane ujet v krvnih žilah.
Kisline omega-6 morajo biti v pravem razmerju z omega-3. Če se to podre, začnejo celične membrane proizvajati citokine, ki povzročijo vnetje. Človeško telo ni narejeno, da bi predelovalo hrano, nasičeno s sladkorjem in natopljeno v oljih omega-6. Ameriški srčni kirurg Dwight Lundell pravi: »Pogledal sem v tisoče in tisoče arterij. Bolne arterije so, kot bi jih kdo s krtačko drgnil po stenah. Nekajkrat dnevno, vsak dan, hrana povzroča majhne poškodbe, ki preraščajo v večje in povzročajo, da telo stalno reagira z vnetnimi procesi.«
Ne jesti kruha, testenin, krompirja, zalogajčkov med obroki. To vsekakor pomeni več razmišljati o tem, kaj bomo jedli, s čim jih bomo nadomestili.
Vsekakor. Toda zakaj ne bi razmišljali o tem, kaj jemo? Smo, kar jemo, in naše zdravje je odvisno od tega, kaj vnašamo v usta. Zdravje in prehrana sta med najpomembnejšimi stvarmi v življenju, če želimo biti zdravi, vitalni in polni energije, če želimo, da bi naši otroci pravilno rasli in se razvijali. Zakaj ne bi razmišljali o prehrani? Ne moremo se več pasivno prepuščati zdravnikom, ki nam predpisujejo zdravila za bolezni, nastale zaradi našega napačnega in nenaravnega prehranjevanja. Čas je, da prevzamemo odgovornost za lastno zdravje v svoje roke, da nehamo biti pasivni potrošniki.
Kaj lahko svetujete tistim, ki so jih zdravniki deset, dvajset let prepričevali o škodljivosti živalskih, nasičenih maščob, pa so povrhu še sladkorni bolniki?
Priča smo medicinskemu paradoksu: kljub znanosti, medicini in farmaciji človek ni vse bolj zdrav. Bolezni so tako običajne, da jih sprejemamo že kot normalno stanje. Nikoli v zgodovini ni bilo toliko kroničnih in degenerativnih bolezni, čeprav ves čas proizvajajo nova zdravila, njihova uporaba pa ves čas raste. In imamo prehranski paradoks: dejstvo je, da je industrijski razvoj prinesel novo vrsto hrane, ki nikoli prej v človeški zgodovini ni obstajala. Mi pa ne razmišljamo o tem, kako so jo izdelali, pravzaprav nismo nikdar tako malo vedeli o živilih, s katerimi polnimo košare v supermarketih. Epidemija debelosti, diabetesa, raka, bolezni čreves, alergij, srčno-žilnih, avtoimunskih in drugih degenerativnih bolezni se širi. Uvideti je treba vzročno-posledično povezavo med tema dvema fenomenoma. Ne moremo jesti česar koli in ostati zdravi.
Glavni povzročitelj avtoimunskih, teh novih, čudnih bolezni so gensko modificirane žitarice, v prvi vrsti pšenica. V laboratorijih so njeno gensko strukturo tako spremenili, da nima več nobene zveze s pšenico, iz katere so naše stare mame mesile kruh.
Obstaja namreč več prikritih vzrokov, zaradi česar so pšenični izdelki (skupaj s sladkorji vseh oblik) glavni povzročitelji debelosti, diabetesa, bolezni srca, raka, demence, depresije in veliko drugih modernih bolezni. Pšenica uničuje naše zdravje s številnimi mehanizmi, zgodovina nove pšenice pa je vzporedna zgodovini kroničnih bolezni in debelosti po vsem svetu. Vse več znanstvenikov in zdravnikov opozarja, da to epidemijo povzroča uživanje nenaravne hrane, rafiniranih živil, kruha in pekovskih izdelkov, ki predstavljajo stopnjo moderne prehrane.
Torej so trditve, da so žitarice zdrava hrana, še en mit?
Da. V kombinaciji z drugimi nujnimi hranljivimi snovmi so lahko poceni in izdaten vir energije. Tako so namreč večkrat v zgodovini človeka omogočile preživetje, zagotovile pa so tudi ekspanzijo populacije. Vendar je daleč od resnice to, da so žitarice nekakšna super zdrava ali nujna hrana za človeško vrsto.
Žitarice so zelo bogate z ogljikovimi hidrati, in če jih veliko jemo, neizbežno užijemo tudi preveč škroba, ki se v krvi pretvarja v sladkor. Znano je, da kronično velik vnos škroba in sladkorja vodi do povišanih sladkorja in inzulina v krvi, inzulinske rezistence, čezmerne telesne teže, srčno-žilnih bolezni, raka in drugih civilizacijskih bolezni. Žitarice vsebujejo antinutriente, kot je fitinska kislina, ki preprečuje absorbcijo kalcija, magnezija, bakra, železa in cinka v prebavnem traktu. Posledici sta na primer anemija in zmanjševanje kostne mase. In tako naprej. Danes nam govorijo, naj jemo čim več neobdelanih integralnih žitaric, kar med drugim vodi v številne bolezni črevesja, kot je sindrom razdražljivega črevesja; njegovi simptomi so bolečine v trebuhu, napihnjenost, plini, driska ali kronično zaprtje.
Poseben problem je gluten, težko prebavljivi protein, ki je v pšenici, ječmenu, rži, piri. Poškoduje črevesno steno ter prispeva k razvoju sindroma prepustnosti črevesja. Neprebavljene snovi iz hrane prodirajo skozi črevesno steno v krvni sistem in izzivajo vnetja, imunsko ali alergijsko odpornost. Obstajajo žitarice brez glutena, na primer ajda, oves, riž, koruza, proso, toda vse žitarice vsebujejo težko prebavljive proteine, na katere reagirate, če ne prenašate glutena, se pravi, če imate poškodovano črevesno steno ali sindrom prepustnega črevesja.
Na žalost je v zdravniški praksi poznana in priznana le celiakija kot bolezen neprenašanja glutena, čeprav so z znanstvenimi raziskavami ugotovili, da je z neprenašanjem glutena povezanih več kot 50 bolezni.
Kakšen je odziv na vaše delo? Bralci vaše spletne strani oziroma bloga so navdušeni in aktivni. Kaj pravijo zdravniki?
Po treh letih in pol mojega dela z LCHF-prehrano so izkušnje fenomenalne. Zelo dobro je, da se v ljudeh zbuja zavest o pomenu prehrane za zdravje in da ne gre slepo verjeti industriji in medijem o tem, kaj je zdravo in kaj ne, saj oboje poganja večinoma profit, ne pa skrb za zdravje. Ljudje so začeli spoznavati, da morajo odgovornost za svoje zdravje vzeti v svoje roke.
Tisti, ki ne posegajo več po umetni hrani in so se obrnili k izvorni, so navdušeni nad spremembami, ki jih doživljajo, nad koristjo za zdravje. Kar ni čudno.
Toda, da se razumemo: LCHF-prehrana ni metoda zdravljenja bolezni. LCHF, pravilno razumljena in uporabljana, enostavno pomeni, da smo se odrekli tistemu, kar škoduje telesu in izziva bolezenska stanja. Ko tega ni, se v telesu vzpostavita ravnotežje in naravno zdravo stanje.
Poleg številnih sporočil in elektronske pošte, ki jo vsak dan prejemam od ljudi, ki se z LCHF počutijo bolje, je zame velika osebna potrditev, ko mi številni povejo, da jim je njihov zdravnik priporočil mojo knjigo. Morda si ti ne drznejo nastopiti javno, saj vemo, kakšen je položaj, vendarle pa razumejo pomen naravne, izvorne prehrane in paciente usmerjajo v to. To je za moje delo pika na i.
