Sploh če ravnamo trapasto, denimo v slogu Chucka Norrisa. Ta v eni od televizijskih serij krvavitev ustavi tako, da si v rano natlači rastlino z bližnjega travnika. Prvi stik je ključnega pomena. V resničnem življenju bi si s potezo Chucka Norrisa zlahka priklicali resno okužbo. Tudi zaradi nepravilne oskrbe se namreč vsak dan dogajajo neljubi zapleti, vnetja, v skrajnih primerih celo radikalni ukrepi, kot so amputacije. Pri ranah na splošno govorimo o t. i. nasilnih prekinitvah tkiv ali, kot pojasnjuje Polona Kužnik, izkušena diplomirana medicinska sestra: »Rana je vsaka poškodba kože oziroma podkožnih tkiv zaradi nezgode, nasilja ali operacije.«
Nikamor brez vode
Polona Kužnik, tudi strokovna sodelavka za prvo pomoč in krvodajalstvo Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana, naniza osnovna pravila skrbi za rane, ki si jih velja zapomniti: »Površinske rane in ugriznine kot izjeme med globokimi ranami izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo oziroma z vodo iz plastenke. Zaščitimo jih z obližem ali sterilno gazo. To pred prevezo namočimo s fiziološko raztopino. S tem preprečimo, da se bo gaza prilepila in zasušila na rano.
Opeklinske rane takoj po poškodbi nikoli ne mažemo z mazili, temveč jo hladimo pod curkom hladne tekoče vode, če to ni mogoče, pa z brisačami, namočenimi v hladno tekočo vodo. Rane tudi nikoli ne hladimo z ledom. Pri otrocih se zaradi nevarnosti podhladitve obsežnejših opeklin ne sme hladiti dlje kot pet minut. Opeklinskih mehurjev nikoli ne prediramo. Vsako rano pokrijemo s sterilno gazo, če to ni mogoče, uporabimo čisto rjuho ali čisto tkanino.«
| To si piši za uho |
| • Nujni trije elementi oskrbe so čista voda, fiziološka tekočina in obliži oziroma obveze. • Ne odstranjujemo tujkov z izjemo manjših na površini rane. • Številka 112 za primere, ko potrebujemo dodatno zdravniško pomoč. |
Pozabimo na maže
Uporabne nasvete ponuja tudi sveže izdani priročnik Prva pomoč za dojenčke in otroke avtorice Andreje Krebs, dr. med., spec. ped. Skrb za površinske rane, kot so odrgnine in ureznine, je namreč enaka tako pri otrocih kot odraslih. Kot piše dr. Krebsova, se pri oskrbi s prvo pomočjo zaščitimo z rokavicami. Zaradi nevarnosti okužb tudi pozabimo na vsakršne maže iz domače lekarne in ne dihajmo neposredno v rano. Nujno moramo upoštevati, kako resna, globoka je poškodba kože. Iz rane ne odstranjujmo tujkov – z izjemo zelo majhnih delcev, ki ležijo na površini. »Z odstranitvijo tujka lahko povzročimo večjo krvavitev,« še opozarja dr. Krebsova. Celjenje rane traja od pet do deset dni, zato bodimo v tem času pri negi kože posebno previdni. Celjenje je najboljše, če pustimo koži dihati.
