ZA SREČO

Naučite se upravljati čas

Objavljeno 07. marec 2017 15.30 | Posodobljeno 07. marec 2017 15.30 | Piše: Urša Splichal

Izpopolnjujoč odnos in zadovoljni, veseli otroci so vsem na dosegu roke, če bi se le znali umiriti in usmeriti pozornost drug na drugega. Pri tem si pomagamo z meditacijo, sprehodom, branjem, potem pa se zares posvetimo pomembnim temam.

Preveč dražljajev pomeni stres, preveč stresa fizične in čustvene težave. Foto: Shutterstock

Hiter tempo življenja uničuje zdravje, morda celo bolj, kot si mislimo. Moderno življenje je povezano s popivanjem, razdražljivostjo, izgubo želje po spolnosti, zaprtjem, če omenimo le nekatere. Čedalje več ljudi vse težje usklajuje službene obveznosti z družinskim življenjem, da prijateljev niti ne omenjamo, zanje preprosto ni časa.

Preveč obveznosti

A prav vsakdo ima lahko izpopolnjujoč odnos in zadovoljne otroke, če bi se le znali ustaviti, umiriti in pozornost usmeriti drug na drugega. »V današnjem svetu, v katerem vlada zelo hiter tempo na vseh področjih življenja, se je zelo težko notranje umiriti ter biti pozoren nase in na druge. Pogostokrat slišimo in tudi rečemo, da se je treba ustaviti, si vzeti čas zase in za bližnje, ampak pogostokrat ostane le pri besedah, obveznosti so mnogokrat prioritetne tistemu, kar je zares pomembno. Nujno je, da se naučimo ustaviti, si vzeti čas za notranjo umiritev (poiščimo način, ki nam ustreza, lahko je meditacija, lahko sprehod, branje...) ter tudi za to, da se zares posvetimo pomembnim drugim. Pa ne le v površnem pogovoru o vsakdanjih temah, temveč v poglobljenih pogovorih o nas in drugem, o medsebojnem odnosu, o tistih temah, ki so zares pomembne,« poudarja Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka.

Neka raziskava je pokazala, da bi se kar šest od desetih odraslih med vikendi najraje predajalo brezdelju, a si čas zapolnijo z nakupi, gospodinjskimi opravili, družino in izleti ter prijatelji, mnogi, kar eden od petih, službo prinese domov, kar še dodatno ustvarja stres. Ker smo pod stresom in živimo (pre)hitro, 61 odstotkov sodelujočih v raziskavi večernemu obroku nameni od 15 do 30 minut, kar 80 odstotkov pa se jih vdaja alkoholu!

Kako počakati

Postali smo nepotrpežljivi, vse bi radi zdaj, takoj, odveč nam je počakati pri rdeči luči na semaforju, na živce nam gre čakanje na prostega telefonskega operaterja, v bes nas spravlja čakanje na dvigalo. Če bi radi kaj skuhali, potrebujemo čas, tega potrebujemo za ljubezen, srečen odnos, a smo vajeni vse dobiti takoj – kako počakati? »Dandanes se zdi, da je vse postalo nekako instant, od hrane do odnosov. Mnogo je izbire na vseh področjih življenja, če nas ne zadovolji ena izbira, se hitro pojavi druga, in tako se nismo več navajeni potruditi, počakati. Pestra izbira in neskončno možnosti imajo seveda tudi svoje prednosti, a dostikrat se zaplete ravno pri odnosih. Ker je v ospredju prepričanje, da se ne splača izgubljati časa z nekom, ki za nas 'pač ni pravi' – kar velikokrat ne pomeni drugega, kot da so v odnosu težave, ki pa so sestavni del vsakega odnosa –, poiščemo drugega, ob tem pa se prikrajšamo za pravo bližino in intimo ter razreševanje konfliktov in odnosa, v nasprotju z bežanjem pred njimi. Zavedati se moramo, da so odnosi nekaj, kar se gradi počasi, se kdaj tudi zamaje ali napol poruši, toda kljub temu se da zgraditi nazaj, dostikrat še v bolj trdno različico.«

Hočem zdaj

To je mantra sodobnega časa, mladih in starih. Omejitev ni, ljudje smo kot
omamljeni zaradi neskončnih možnosti in nimamo potrebe, da bi upočasnili, se ustavili. In posledice nenehne akcije? Živimo pod težo nenehnih zahtev, resničnih in namišljenih, vse več je s stresom povezanih težav, in to v vseh starostnih kategorijah, začenši pri osnovnošolcih, ki se otepajo težav z učenjem, debelostjo, tesnobo, motnjami pozornosti. Življenje na prehitevalnem pasu pomeni preveč dražljajev in pretirano poln urnik, to pa vodi v težave z vedenjem, razpoloženjem, pozornostjo. Hitreje ko poskušamo živeti, več fizičnih, psihičnih, čustvenih težav si povzročamo. Tudi razmišljamo drugače: tehnologija naj bi spodbujala kreativnost, a jo preveč informacij v resnici ovira. Ker smo vseskozi dostopni, kar naprej
preverjamo e-sporočila, imamo manj časa, da bi zares razmislili o čemer koli. Zaradi tehnologije morda še najbolj trpijo odnosi – ni več neposrednih stikov, ti nam preprosto vzamejo preveč časa. Tega pa pač nimamo.

Mnogim se tako zdi, da vseskozi nekaj zamujajo, čeprav ne vedo dobro, kaj bi to bilo. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba poiskati preproste načine za obvladovanje nestrpnosti in stresa, preusmeritev k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Ko obtičite v prometnem zamašku, opravite telefonski klic, klepetajte z otroki, če so z vami v avtu, napišite nakupovalni seznam. Naučite se upravljati čas. Se morate odločiti o nečem pomembnem? Ne razbijajte si glave ves dan in vso noč, vzemite si čas in odgovor bo zagotovo prišel: med prhanjem, kuhanjem, na poti v službo. Podobno je z razreševanjem konfliktov: postavite se v kožo drugega, poskušajte na zadevo pogledati z njegovega zornega kota. In pomislite, preden se odzovete, odgovorite.

Kaj je res nujno

Zdi se, da vsi stremimo k nečemu izjemnemu, čeprav je življenje večinoma sestavljeno iz več navadnega. Res je, izjemne stvari so redke, včasih pa se zdi, da štejejo le izjemni dosežki, da se opazi in govori le o tistem, kar je res posebno, pa niti ne nujno na dober način, pravi Fabjanova: »Zelo pomembno je, da smo v vsakodnevnem življenju osredotočeni na majhne stvari, ki so dobre, ki nas osrečujejo. Za psihično zdravje in ravnovesje je bolje, da nas vsak dan osreči par manjših stvari, ki jih ne smemo spregledati, kot pa da smo osredotočeni na večje življenjske prelomnice, v katere polagamo upanje, da nam bodo spremenile življenje in prinesle konstantno srečo, kar se najverjetneje ne bo zgodilo. Preglejmo svoj dan ter poiščimo vse, kar na prvi pogled niti ni tako presunljivo in izjemno, v svojem bistvu pa dobro in nam zvabi nasmeh na obraz. Takšnih malenkosti, ki to zares niso, ne smemo jemati kot samoumevne.«

In še: nosite samozavest, ta je višek mode. Sanjajte velike sanje, začnite z majhnimi koraki, že majhne spremembe imajo lahko na vaše življenje velik vpliv. Če hočete shujšati, jejte manj in začnite z desetimi počepi na dan. Bi bili radi več z otroki? Ko stopite čez prag doma, izklopite vse elektronske naprave, skupaj kuhajte, klepetajte, delajte domače naloge. Najti ravnotežje med vsemi obveznostmi in aktivnostmi je danes zelo težko, se strinja Fabjanava in svetuje: »Pomembno je, da pregledamo, kaj je zares nujno in kaj je pomembno, ter si glede na to postavimo prioritete. Ne pozabimo, da je včasih manj več – dostikrat opažam, da želimo sebi in svojim bližnjim ponuditi ogromno različnih možnosti za preživljanje prostega časa, tako hitimo iz ene aktivnosti v drugo ter se ne ustavimo niti toliko, da bi se vprašali, ali v njih uživamo ali bi nam kdaj veliko bolj ustrezalo delati preprosto – nič. Vsi namreč potrebujemo tudi prazen čas, tako otroci kot odrasli. V tem praznem času, se rodijo nove zamisli, nove ugotovitve in uvidi, takrat pridemo v stik s pristnimi občutki, med katerimi so seveda tudi neprijetni, a zavedanje teh je največkrat ključno za nove odločitve, spremembe, napredek.« 

Deli s prijatelji