Naučimo se vzravnane drže

Skorajda ni človeka, ki ga ne bi vsaj občasno zabolelo v križu – statistika kaže, da zaradi bolečin v križu poišče pomoč pri zdravniku kar 65 odstotkov aktivnega prebivalstva. Tudi sicer so bolečine v križu, hrbtenici in vratu najpogostejši razlog za obisk pri zdravniku in zaradi njih trpi vse več ljudi.

»Bolečine se pojavljajo občasno ali pa stalno, v manjši ali večji meri. Najbolj razširjene so okvare medvretenčnih ploščic, ki se najpogosteje pojavijo v spodnjem hrbtnem predelu,« pojasnjuje prim. Jože Barovič, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine v Rimskih termah. »Dokaj pogoste so tudi bolečine v vratni hrbtenici, saj sta vratna in ledvena hrbtenica najbolj gibljiva dela hrbtenice. V vratni hrbtenici so najpogostejše okvare med petim in šestim vratnim vretencem ter šestim in sedmim vretencem, prav tako v ledveni hrbtenici, najpogosteje med četrtim in petim ledvenim vretencem ter petim ledvenim in prvim križničnim. Ti segmenti so najbolj gibljivi, zato na teh mestih nastanejo najtežje spremembe.« Nič kaj presenetljivo je za tegobe največkrat kriv pretežno sedeči življenjski slog. Pri sedenju oziroma statičnem položaju je namreč povečan pritisk na hrbet, vrat, ramena, roke in noge, kar povzroča ogromne pritiske na hrbtne mišice in hrbtenične diske, poudarja strokovnjak: »Poleg tega se pri sedenju pogosto nagnemo naprej ali se v stolu zgrbimo. Pri takšni drži se lahko nategnejo hrbtenične vezi, kar dodatno obremenjuje diske in tkiva, ki obdajajo hrbtenico. Sčasoma lahko nepravilna drža pri sedenju in druga ergonomika delovnega mesta poškodujeta hrbtenične strukture in okrepita ponavljajoče se bolečine v hrbtenici. Različni dejavniki so vzrok za bolečine v ledvenem, prsnem ali vratnem delu hrbta. Ortopedi menijo, da je v več kot 90 odstotkih primerov bolečin v križu vzrok v spremembah na medvretenčnih ploščicah in njihovih posledicah. Točnega vzroka za težave včasih ne najdemo, delno zato, ker je zgradba hrbtenice bolj zapletena od katerega koli drugega sklepa, poleg tega je hrbtenica težje dostopna in jo je težje natančno pregledati kot koleno ali komolec, na primer. Zelo pogosto povzroča težave kombinacija več vzrokov in ne samo eden.«

Krivo je sedenje

Podatki kažejo, da ima v razvitih državah od petdeset do osemdeset odstotkov prebivalstva težave z bolečinami v križu. Prve tegobe se pojavijo okoli 30. leta, velikokrat pa že prej. »Bolečine so posledica nezdravega načina življenja z malo gibanja in veliko sedenja v službi, prostem času, za računalnikom, v avtu, prevelike telesne teže,« nadaljuje prim. Barovič. »Bolj dovzetni so seveda ljudje, ki zaradi narave svojega dela veliko sedijo ali pa delo opravljajo v stoječem položaju, pri čemer delajo ponavljajoče se gibe. Vsakodnevno sedenje z leti povzroči vse ohlapnejše hrbtne mišice. Če k temu prištejemo še pomanjkanje telesne aktivnosti, so težave s hrbtenico kmalu del našega vsakdana. Eden od vzrokov splošne degeneracije medvretenčne ploščice je tudi predčasno staranje, zaradi slabe prehrane lahko že zgodaj vidimo degenerativne spremembe, po 30. letu pa je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Te spremembe torej nastanejo pri vsakem človeku prej ali pozneje, so bolj ali manj močno izražene, povzročajo težave ali pa tudi ne.«

In kot je značilno tudi za druge zdravstvene tegobe, se pri bolečinah v predelu hrbtenice in vratu na zdravnika obrnemo šele takrat, ko so težave že zelo hude in domača zdravila več ne pomagajo: »Pogoste so kronične bolečine v hrbtu, ki trajajo tudi več kot tri mesece. Vzrok je težko ugotoviti, saj lahko na bolečino vpliva vrsta dejavnikov. Druga pogosta težava je akutna bolečina v križu, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov. Večina akutnih bolečin ima svoj vzrok v poškodbah hrbta ali v degenerativnih stanjih, kot je artritis. Ljudje s preveliko težo običajno občutijo težave, kot so išias ali bolečine v križu zaradi hernije diska ali stisnjenega živca, predvsem zaradi prevelikega pritiska telesne teže. Težave so še zlasti pogoste pri ljudeh, ki imajo dodatno težo okrog trebuha; ta potegne medenico naprej, kar ustvarja povečano napetost v spodnjem delu hrbta.« Ne pozabimo, napetost in zategnjenost mišic v hrbtu in vratu povzroča tudi stres – večina ljudi, ki so pod stresom, namreč običajno slabo spi, se nezdravo prehranjuje in ni telesno aktivna. Zanimivo, bolečine v hrbtenici so kar trikrat pogostejše pri kadilcih kakor pri nekadilcih! »Nikotin v cigaretnem dimu zgosti stene krvnih žil. To omejuje pretok krvi skozi velike in male kapilare v spodnjem delu hrbta in poveča čas za zdravljenje in okrevanje, če imate poškodbo hrbta,« pojasnjuje prim. Barovič.

Telovadba je nujna

Tegobe si pogosto lajšamo s protibolečinskimi sredstvi, a kot poudarja sogovornik, ta ponudijo le začasno olajšanje: »Analgetiki dajejo občutek takojšnjega olajšanja subjektivnih težav, trajno rešitev pa ponujata kinezioterapija (vaje) in hidroterapija (vaje v vodi). Če pa se ne zavedamo resnosti težav, pride do premika medvretenčnih ploščic, ki ga zdravimo operativno pri nevrokirurgih oz. ortopedih.« Seveda pa je najbolje, da težave s hrbtenico preprečimo in si prizanesemo z bolečino ter zdravljenjem. Kot še pojasnjuje prim. Barovič, so lahko vaje za hrbtenico del preventivnega programa, lahko pa tudi pomagajo omiliti ali popolnoma odpraviti že nastale težave: »Z vajami okrepimo hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na telesno držo, razgibamo sklepe hrbtenice in okončin, predvsem pa se naučimo vzravnane in pravilne drže. Vaj se je treba lotiti postopoma, brez naprezanja in predvsem redno. Izvajati jih je treba počasi, brez hitrih in nepredvidljivih gibov. Vsak naj najprej preizkusi, kje so njegove meje in katere vaje v resnici prinašajo napredek. Zelo pomembno pri samih vajah je tudi dihanje. Pri pravilnem dihanju trebušne mišice ne smejo biti napete.«