Naravna obramba

Prenekateri bi zimo najraje prespal v slogu medvedov: sonca ni, temperature so pod ničlo, piha mrzel veter pa še vsi okoli vas kihajo, smrkajo in kašljajo – zima je pač sezona prehladov, viroz in različnih okužb. Ambulante so polne bolnih, ki iščejo zdravnikovo pomoč, preden greste tja tudi vi, poskusite – če ni prehudo, seveda, in če niste kronični bolnik – zdravila naših babic, ki so nekoč z živili in zdravilnimi zelmi iz hiše odganjale zdravstvene tegobe.

Eno takih živil, ki ga vsak dan uporabljamo pri kuhanju, že stoletja velja za zdravilo za več bolezenskih stanj. Čebula (Allium cepa) je zaradi vitaminov A, B1, B2, E, K in P zelo zdravilna; deluje protibakterijsko in protivirusno, krepi znojenje in živce, niža temperaturo, lajša bolečine, njen sok z medom zdravi vneto grlo in hripavost ter lajša kašelj, deluje kot diuretik, čisti kri. Uporabljamo jo kot čaj, sirup ali oblogo; pri slednjem, denimo ob bolečem ušesu ali sinusih, segrejemo pol glavice čebule in jo prislonimo ob boleče mesto. Podobno je s česnom (Allium Sativum): njegova glavna sestavina alicin deluje protivirusno, protibakterijsko in protiglivično. Čisti dihala pri bronhitisu, sluz se lažje izloča, učinkuje tudi pri gripi, poleg tega pa niža škodljivi holesterol v krvi, njegovo olje uporabljajo pri zdravljenju vnetij srednjega ušesa. Mešanica drobno sesekljanega česna in oljčnega olja bo olajšala izkašljevanje.

Zakaj bi umrl človek, ki mu raste žajbelj na vrtu pravi znani izrek, ki dobro opisuje vsestransko uporabnost in zdravilnost žajblja (Salvia officinalis). Žajbljev čaj čisti dihala, vneto grlo in žrelo, vnete mandlje, zdravi pljuča in nahod (čaj grgramo). Žajbelj je učinkovit pri okužbah v ustih pa tudi infekcijah želodca ter črevesnih težavah, pomaga še pri revmi, pomirja živce. Arabci, Kitajci in Rimljani so verjeli, da je ključ do dolgega življenja.

Nikakor ne moremo mimo medu, enega najbolj vsestranskih živil, njegovi vplivi na človekovo zdravje in počutje so že dolgo znani. Temnejši ima večjo protibakterijsko moč, med najučinkovitejše vrste spada manuka, med z Nove Zelandije. A ni treba na drugi konec sveta, vzemimo domačega, slovenskega, različne vrste poznamo, za še boljši učinek ne uživajte le ene, občasno jih menjajte. Kot antibiotik so ga uporabljali še pred odkritjem sintetičnih antibiotikov. Danes vemo, da ima protiglivične in protibakterijske vsebnosti, da lahko pozdravi ranice na koži, očisti zobe in usta bakterij ter zaustavi krvavitve (iz) dlesni. Poleg tega deluje proti nespečnosti, privoščite si ga v skodelici toplega mleka pred spanjem. Pomiri pljuča, olajša izkašljevanje, blaži kašelj in olajša dihanje. Deluje tudi protimikrobno, zato je dober za celjenje ran, izpuščajev. Če z medom uživate še druge čebelje pridelke, matični mleček, propolis in cvetni prah, najbolje skupaj, si boste še dodatno okrepili organizem. V kombinaciji s cimetom preganja prehlad, se bori proti holesterolu, pomaga pri zmanjševanju nastanka srčnih bolezni in artritisa. Znanstveniki so namreč potrdili, da lahko cimet pokonča večino bakterij, tudi tiste, odporne proti antibiotikom. Je prava zimska začimba: preventivno deluje proti prehladu in nahodu, tudi v obliki inhalacije (cimetovo eterično olje), lajša utrujenost, povečuje prekrvavljenost in preganja zimsko otožnost. Tudi kurkuma blagodejno vpliva na naš organizem, vsebuje protivnetne in antioksidativne sestavine pa tudi takšne, ki stimulirajo imunski sistem, prispeva k hitrejšemu okrevanju po boleznih. Kot začimbo jo vsak dan uporabljajte pri kuhi, zlasti če bi jed radi obarvali rumeno. Da si vsaj na krožniku narišete sonce.