Čeprav poletje večinoma povezujemo s prijetnimi stvarmi – počitnicami, morjem, zabavami, lahkotnostjo, branjem knjig in podobnim –, lahko po drugi strani vročina in sončna pripeka, kadar podcenjujemo njuno moč, pokažeta še drugo, manj prijetno plat. Na srečo redka, a lahko tudi usodna težava, povezana z visokimi temperaturami in soncem, je sončarica.
Je nevarno akutno stanje, ko telo ni sposobno uravnavati telesne temperature. Nastopi pri visoki temperaturi in zračni vlažnosti zaradi čezmernega izpostavljanja glave soncu. Ker se telo pregreva, so moteni nekateri življenjsko pomembni mehanizmi, ki lahko povzročijo hujše posledice, toplotni udar ali celo smrt, zato je treba hitro in ustrezno ukrepati. Med najbolj ogrožene spadajo majhni otroci, saj uravnavanje telesne temperature pri njih še ni tako učinkovito kot pri odraslih. Enako velja za hišne ljubljenčke, zato jih nikoli ne puščamo na vročem soncu ali celo v avtomobilih. V vročini in pripekajočih sončnih žarkih naj bodo previdnejši tudi starejši ter srčni in sladkorni bolniki.
Za sončarico naj bodo v kompletu prve pomoči: •• belladonna, •• bryonia, •• gelsemium, •• glonine, •• natrium carbonicum. |
Opozorilni znaki sončarice
Preden se pojavi sončarica, običajno opazimo opozorilne znake: vročinsko izčrpanost, ki se največkrat kaže kot splošna utrujenost, bruhanje, bledica obraza in znojenje, telesna temperatura pa še ni povišana. Vzamemo jih resno; če jih spregledamo, napredujejo v za sončarico značilne klinične znake: visoka telesna temperatura (40 stopinj ali več), pospešeno dihanje in srčni utrip, pordela in suha koža, ki preide v bledikavo. Vročinsko stanje spremlja močan glavobol, lahko vrtoglavica, omotičnost, mišični krči pa tudi nezavest. Simptomi se lahko pojavijo takoj ali v nekaj dnevih, čim prej poiščemo zdravniško pomoč. Še preden pridemo do nje, ponudimo prvo pomoč, da bi čim prej ohladili telo, tudi s homeopatskimi zdravili. Ta so ob poznavanju osnov homeopatije povsem varna za uporabo, medtem ko klasičnih zdravil za zniževanje temperature ob pojavu sončarice ne smemo jemati.
Belladonno predpišemo pri sončarici z visoko vročino, ki se pojavi nenadoma, koža je vroča in suha, zenice razširjene, vročinsko stanje pa spremlja hud glavobol, ki se poslabša z ležanjem. Koristno je, če pri osebi s sončarico prepoznamo značilnosti belladonne, preden apliciramo zdravilo, v primeru dvoma pa pri prvi pomoči velja, da jo damo, tudi če o izboru nismo povsem prepričani, saj lahko hitra odločitev reši življenje. Bryonia bo pomagala pri zelo močnem glavobolu s slabostjo, ki se poslabša pri najmanjšem premiku, gelsemium pa pri bolečinah v glavi in očesnem zrklu ter občutku preveze okoli glave s slabotnostjo, vrtoglavico in tresenjem. Glonine lajša težave, ki se poslabšajo ob nagibanju glave nazaj, izboljšajo pa pri odkrivanju telesa ter na svežem zraku, koža je potemnela ali vijolična. Ob akutnih ali kroničnih težavah zaradi toplotnega udara je uporaben tudi natrium carbonicum.
Upoštevajmo varovalne ukrepe
Zdravila pri sončarici dajemo na vsakih 15–30 minut, dokler ni izboljšanja. Če ne poznamo homeopatskega načina zdravljenja, se v življenje ogrožajočih stanjih posvetujemo s homeopatom.
Takoj ko pokličemo zdravnika, osebo prenesemo v hladen prostor, ji slečemo odvečna oblačila, če je pri zavesti in ne bruha, jo spodbujamo k pitju majhnih količin vode. Telo hladimo s hladno kopeljo (37 stopinj) ali mokrimi brisačami. Telesno temperaturo je priporočljivo spremljati. Če nimamo termometra, nadaljujemo nudenje prve pomoči, dokler telo ni na otip bolj hladno.
Da sončarice sploh ne bo, pa upoštevamo varovalne ukrepe – pred močno pripeko se zaščitimo, pokrijemo glavo in vrat, zadržujemo se v hladnih prostorih ali senci, fizično smo aktivni zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje. Zaprte prostore, izpostavljene soncu ali najhujši vročini, npr. avtomobile, redno zračimo, če nimamo klime, pa se večkrat ustavimo v hladni senci in poskrbimo za vnašanje dovolj tekočine, še posebno če potujemo z najmlajšimi.